Življenje od Maxa do Hruškedottir

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 17. avgust 2015 / 11:52

Pri Cankarjevi založbi so predstavili najnovejše knjižne izdaje. Z novimi branji bomo spoznavali kruti čas nacizma, se podali v svet sodobnih mladostnikov, ugotavljali, da sodniške odločitve niso vedno črno-bele, in izvedeli, kako preprosto je lahko življenje, če je človek z njim zadovoljen.

Ljubljana – V tematsko zelo raznolikem izboru najnovejših izdaj Cankarjeve založbe seveda najprej v ospredje stopa najbolj znano pisateljsko ime, angleški avtor Ian McEwan z romanom V imenu otroka v prevodu Dušanke Zabukovec. Gre za njegovo deveto delo, prevedeno v slovenščino. Glavna junakinja Fiona Maye je ugledna sodnica družinskega prava, srečno poročena trideset let, nakar mož predlaga nekaj, kar njun zakon vodi v krizo. Ona se hkrati tudi v službi znajde pred težkim primerom, ko sedemnajstletnik iz verskih razlogov odklanja transfuzijo, čas in možnost preživetja pa se mu vztrajno izmikata. McEwan je kot avtor znan, da se v romanih izjemno natančno poglobi v posamezne poklice, tokrat je v ospredju sodniški, avtor pa nas hkrati tudi spodbuja k razmišljanju o avtoriteti družbenih institucij.

Roman z naslovom Max francoske avtorice Sarah Cohen-Scali nas vrača v čas tridesetih let prejšnjega stoletja, vzpona nacizma v Nemčiji in tudi njegovega poraza v drugi svetovni vojni. Pretresljivo pripoved v prvi osebi podaja otrok, fant, ki se je že v materinem trebuhu odločil, da se bo rodil 20. aprila, na rojstni dan Adolfa Hitlerja. Otrok je rezultat programa Lebensborn, ki si ga je zamislil Heinrich Himmler v želji po oblikovanju čistokrvne arijske rase. Fanta vse od rojstva skrbno nadzorujejo, med vojno pa dobi posebno nalogo, da na Poljskem pomaga pri ugrabitvah svetlolasih in modrookih otrok. »Fant je vseskozi prepričan v svoj prav, kar na bralca deluje precej nekorektno, hkrati pa velja dodati, da je snov romana v zgodovinskem smislu zelo natančno raziskana,« med drugim razmišlja prevajalec Iztok Ilc. Tudi zato je roman primeren tako za mlade kot odrasle, saj v času naraščajoče nestrpnosti do drugih odpira široke možnosti za pogovor.

V prvi osebi zgodbo pripoveduje tudi glavna junakinja Veronika v romanu Hruškadottir mlade češke avtorice Jane Šramkove. V njenem romanesknem prvencu, prevedla ga je Nives Vidrih, srečamo mlado dekle na pragu odraslosti. Tiho dekle, ki vse otroštvo shaja brez najboljše prijateljice in ne hodi s sošolkami na stranišče, ob študiju islandščine spozna nekoliko posebno dekle Madlo. Naveže se nanjo in na njeno družino, potem pa se zgodi nekaj zelo neobičajnega. Bolečega. Ime Hruškadottir bi po islandskih običajih pomenilo hči od hruške. Teden dni po rojstvu je Veronikin oče namreč posadil hruško v njeno čast, a po štirih mesecih odšel neznano kam. Dekle je takrat izgubilo očeta, ima pa hruško.

Četrti roman z naslovom Vse življenje, ki ga je predstavila urednica Ana Ugrinović, je delo enega najuspešnejših avstrijskih pisateljev zadnjega časa Roberta Seethalerja. Glavni junak Andreas Egger živi v majhnem kraju nekje v avstrijskih Alpah. Preživi kruto otroštvo, svetovno vojno in snežni plaz ... neprestano ga spremljajo vzponi in padci, a on sprejema usodo, kot jo nosi življenje, ne da bi se kaj dosti pritoževal. »Egger je netipičen junak 20. stoletja, ki drvi čez zemeljsko oblo kot težak tovorni vlak, a vendar mimo njega,« razmišlja prevajalec Aleš Učakar. »Živi mirno, samozadostno življenje, od doma pa ga spravi le vpoklic v vojno na bojišča vzhodne Evrope.« Ko se vrne domov, je njegova reakcija v slogu 'v redu, gremo dalje'. Gre za rahločutno zgodbo o svetlih in temnih trenutkih življenja. Literarna mojstrovina, ki govori o preprostosti, hkrati pa toliko globlje zareže v naš svet, kakršen je. Če nimaš tistega, kar bi rad imel, imaš lahko vsaj tisto, kar že imaš, bi se glasilo geslo romana. Vsekakor optimistično.