Arbitra bo izbralo sodišče
Slovenija izbiro novega arbitra prepušča predsedniku arbitražnega sodišča, je včeraj popoldne odločila vlada. Za nemoteno delo arbitražnega sodišča se je zavzel tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Slovenija pričakuje nadaljevanje arbitražnega postopka
Vlada je na včerajšnji seji sprejela odločitev glede novega slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji s Hrvaško, potem ko je prejšnji teden presenetil z odstopom arbiter Ronny Abraham.
Kot je po seji sporočil premier Miro Cerar, bo Slovenija izbiro prepustila predsedniku arbitražnega sodišča, saj sodišču zaupajo in tudi pričakujejo, da se bo arbitražni postopek nadaljeval. Poudaril je, da se vladi zdi najpomembneje, da novi arbiter ne bi bil na kakršen koli način pristranski. Kdaj bo predsednik sodišča Gilbert Guillaume imenoval novega, že tretjega slovenskega arbitra, premier Cerar ni mogel napovedati, je pa izrazil pričakovanje, da bo sodišče v polni sestavi z delom nadaljevalo že konec avgusta oz. v začetku septembra.
Zunanji minister Karl Erjavec je ob robu današnje seje dejal, da odbor DZ za zunanjo politiko podpira nadaljevanje arbitražnega postopka. Hrvaški pa po njegovih besedah zmanjkuje argumentov za ustavitev arbitražnega postopka. »Arbitražni sporazum je mednarodna pogodba, ki je ni mogoče enostransko prekiniti,« je še povedal Erjavec, ki je prepričan, da gre za najprimernejši instrument za razreševanje tovrstnih vprašanj, še posebej v naši regiji.
Walterju Wolfu zastaral kazenski pregon v zadevi Patria
Medtem ko sodišče še vedno ni odločilo, ali je zadeva Patria že zastarala ali ne (obtoženi naj bi kazniva dejanja storili med 10. in 22. avgustom 2005) je že jasno, da je kazenski pregon v tej zadevi zastaral poslovnežu Walterju Wolfu. Za obsojeno trojico – Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča pa to vprašanje zastaranja ostaja odprto, ker je po sedaj veljavnem kazenskem zakoniku v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve. Wolf je bil sicer med obtoženimi v zadevi Patria tudi v Avstriji, kjer mu zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.
Nebo osvetlilo na stotine utrinkov
Tudi pri nas je bil pogled v nočno nebo ta teden nekaj posebnega. Meteorski roj perzeidov, ki sicer traja skoraj dva tedna, je dosegel vrhunec prav v noči na četrtek, in sicer med 2. in 4. uro zjutraj, ko se je Zemlja znašla prav v središču njihovega oblaka. Razmere za opazovanje meteorskega dežja, ki vsako leto v avgustu osvetli nočno nebo, so bile letos idealne, saj je bila noč jasna, luna pa ravno v mlaju. Nočno nebo je tako osvetlilo tudi do sto zvezdnih utrinkov na uro, pojav pa so številni lahko doživeli tudi na organiziranih opazovanjih marsikje po Sloveniji.
Ob mednarodnem dnevu mladih
V sredo, 12. avgusta smo praznovali mednarodni dan mladih, ki ga je Organizacija združenih narodov leta 1999 razglasila z namenom osveščanja in opozarjanja javnosti in institucij na položaj, vlogo, pravice, dolžnosti ter probleme mladih. Letos so izpostavili tri področja, ki so za mlade še posebej aktualna ter ključna, in sicer zaposlovanje, stanovanjska problematika ter participacija in aktivno državljanstvo mladih. Statistični urad je ob tem objavil nekaj zanimivih podatkov, med drugim to, da je bilo v letu 2013 s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 odstotkov mladih, a evropske raziskave kažejo, da so mladi v Sloveniji vedno manj optimistični glede svoje prihodnosti. Število mladih pri nas upada; konec leta 2014 je bilo med Slovenci 16,26 odstotkov mladih med 15. in 29. letom, kar več kot sto tisoč manj kot leta 2000. Po drugi strani se je povečala stopnja tveganja revščine med mladimi, saj že skoraj 14 odstotkov mladih v starosti do 29 let živi pod pragom tveganja revščine, med njimi so tudi takšni, ki so zaposleni. Prav zato, ker je kriza na trgu dela najbolj prizadela prav mlade, statistike kažejo, da je bilo v lanskem letu med izseljenci največ mladih, skoraj 30 odstotkov. Največ izseljenih mladih je bilo v starostni skupini od 25 do 29 let (1210), njihovo število pa se je od leta 2008 več kot podvojilo.
Delež tujcev v Sloveniji se povečuje
Število prebivalcev Slovenije se je po podatkih Statističnega urada RS v prvem četrtletju leta 2015 zmanjšalo za 922, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za 1900 oz. za 0,1 odstotka, število tujih državljanov pa se je povečalo za več kot 1000 oz. za en odstotek. V začetku aprila je 102.550 tujcev tako predstavljalo pet odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Slovenija je imela 1. aprila letos 2.061.952 prebivalcev (1.021.819 moških in 1.040.133 žensk) ali 922 manj kot tri mesece prej.