Trgov za gumbe vse manj

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 14. avgust 2015 / 10:48

Ne le propad tekstilne industrije in huda konkurenca z Vzhoda, proizvajalce gumbov so prizadele tudi spremenjene navade oblačenja. V kamniškem podjetju Trival Trade kljub vsemu s proizvodnjo gumbov še vztrajajo.

Kamnik – Tradicija izdelovanja gumbov na Kamniškem sega globoko nazaj v prejšnje stoletje, a če je nekdaj znana tovarna Trival gumbi zaposlovala več kot šestdeset delavcev, njena naslednica družba Trival Trade danes zaposluje le še tri. Direktor in lastnik družbe je Srečo Lipovšek, nekdanji vodja proizvodnje v družbi Trival gumbi, ki se je obrat z vsemi zastarelimi stroji odločil odkupiti konec leta 1999, ko so tedanji lastniki nad gumbi že obupali.

»Seveda smo se že takoj soočili s krizo tekstilne industrije, od katere smo bili odvisni, in nekaj let kasneje smo zato svoje poslovanje razširili še na storitvene dejavnosti in ime spremenili v Trival Trade. A ohranili smo gumb v svojem logotipu, saj gumbe še vedno izdelujemo, čeprav niso več naša edina dejavnost. Leta 2000 smo v celoti zamenjali stroje za izdelavo gumbov, ki so korenito spremenili samo proizvodnjo. Včasih so gumbe v celoti izdelovali na roke, danes pa vse delo opravijo stroji, zato delavcev skorajda ne potrebujejo več. V nekdanji tovarni so imeli delavci pri vrtanju lukenj normo šest tisoč gumbov na dan, danes pa to stroj zvrta v delčku sekunde. Takrat je šestdeset ljudi naredilo petkrat manj gumbov, kot jih lahko danes, čeprav so bile potrebe mnogo večje. So pa stroji žal povzročili odpuščanja,« nam pove Srečo Lipovšek, ki je svoje podjetje z Žebljarske ulice, kjer so gumbe izdelovali že v prejšnjem stoletju, z letošnjim letom preselil v novogradnjo v Titanovo cono v Kamniku.

S tremi stroji lahko danes v osmih urah izdelajo do trideset tisoč gumbov, a žal takšnim zmogljivostim ne sledijo tudi naročila. Letno izdelajo od dva do tri milijone gumbov, ker pa tekstilne industrije pri nas skorajda ni več, so njihov največji trg javna naročila za uniforme slovenskih vojakov, policistov, gasilcev, poštarjev ter zaposlenih na železnicah. Za tujino so predragi, pravijo, saj kitajskim cenam ni mogoče konkurirati. So eden od zgolj dveh proizvajalcev gumbov v Sloveniji, v njihovih katalogih pa najdemo na stotine gumbov različnih materialov, oblik in velikosti. Danes jih večinoma izdelujejo zgolj iz plastike, a veliko bolj kakovostni so tisti iz školjk (ki jih izdelujejo za uniforme za nizozemske gasilce – naše žal ne – saj so negorljivi), indijskih oreščkov ali lesa, v čemer Srečo Lipovšek vidi še posebno priložnost za Slovenijo.

»Kljub temu da imamo velike kapacitete, tega nimamo komu prodati. Ne le propad tekstilne industrije in huda konkurenca z Vzhoda, težava, s katero se soočamo, je tudi ta, da ljudje preprosto nosimo čedalje manj gumbov. Vse več je zadrg in vse stremi k večjemu udobju, gumbi pa tu izgubljajo, čeprav bodo verjetno tudi v prihodnje imeli vsaj dekorativno funkcijo. Je pa škoda, ker z gumbi izginja tudi znanje njihove izdelave,« še pravi Lipovšek in dodaja, da imajo v svojih poslovnih prostorih urejeno tudi maloprodajo, uredili pa bodo tudi spletno trgovino.