Ločeno zbiranje odpadkov je nuja

Gorenjska še vedno išče lokacijo centra za ravnanje z odpadki. Javnost je presenetila ponudba Mestne občine Kranj, da bi bil center v Tenetišah. Direktor javnega podjetja Komunala Kranj Ivan Hočevar v pogovoru razkriva, kako je urejena tamkajšnja deponija komunalnih odpadkov in kaj bi prinesle spremembe.

Vaše podjetje odvaža komunalne odpadke v Tenetiše iz več občin. Koliko odpadkov odložijo tam na leto, in koliko je ločeno zbranih odpadkov?

»Komunala Kranj, javno podjetje d. o. o., izvaja obvezno gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v šestih občinah. Za to skrbi v Mestni občini Kranj in občinah Naklo, Cerklje, Šenčur, Preddvor in Jezersko. Ugotavljamo, da se količine zbranih odpadkov povečujejo. Leta 2004 smo zbrali 44.205 ton odpadkov, lani pa že 47.728 ton. Več je tudi ločeno zbranih odpadkov. Od leta 2004 se je povečal delež s 7,7 odstotka na 15,9 odstotka lani in na dobrih 22 odstotkov do marca letos. Z ukrepi poskušamo doseči, da bi ločevali odpadke že na izvoru. Zato povečujemo število ekoloških otokov. Samo v kranjski občini jih je približno 150. Uredili smo zbirne centre za ločene odpadke Zarica, Tenetiše in Šenčur. Na to se pripravljajo v občinah Cerklje in Preddvor, Naklo pa bo dobilo večji center na drugi lokaciji. Vsi bi se morali zavedati, da bodo le ob več ločeno zbranih surovinah količine odloženih odpadkov manjše. Nižja bo tudi cena, zato je naš cilj okrog 40 odstotkov ločeno zbranih odpadkov.«

Deponija Tenetiše ima veljavno obratovalno dovoljenje do konca oktobra 2007. Kakšne so možnosti za nadaljnje odlaganje odpadkov v tem kraju?

»Deponija ima res veljavno okolje-varstveno dovoljenje do 31. oktobra 2007. Prejšnji mesec smo Ministrstvo za okolje in prostor zaprosili za podaljšanje tega dovoljenja do 16. julija 2009. Pričakujemo nadzor, ki bo potrdil ali ovrgel naše trditve, da na deponiji izvajamo vse ukrepe v skladu z zakonodajo. Nadzorujemo vstope, natančno tehtamo odpadke, urejene so izcedne vode, opravljamo pa tudi kontrole. Odlagalno polje B1 je urejeno v skladu s predpisi. Zavedamo se, da je sedanje ravnanje omejeno na delno ločeno zbiranje in odlaganje odpadkov. Manjka postopek ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Ko bodo za to dani pogoji, bo prvi ukrep ločevanje bioloških odpadkov od drugih na izvoru.«

Kako je urejena deponija Tenetiše? Je okolico motil le smrad?

»Deponija Tenetiše je razdeljena na tri dele. Polje A v smeri proti Tenetišam je sanirano. Uredili smo izcedne vode in zajem biološkega plina za pridobivanje električne energije. Na tem polju, ki še ni v celoti stabilizirano, je predvidena zasaditev dreves. Za trenutno odlagališče na polju B1 so bila pridobljena vsa dovoljenja, izdelano je v skladu z zakonodajo, ves čas ga nadzorujejo neodvisne institucije. Ob predlogu za širitev deponije na polje B2 je prišlo do nasprotovanja prebivalcev na Mlaki. Bil sem direktor občinske uprave v Kranju, ko je mestni svet sklenil, da širitve ne bo. Po tem sklepu nihče ne posega v polje B2, zato nista narejena intervencijska cesta in požarni pas. Sedaj je to razlog za očitke o neizpolnjenih obveznostih. Mislim, da je občina storila napako že prej. Čeprav je naselje Grič oddaljeno okrog 700 metrov in ga od deponije loči gozd, bi morali pred gradnjo razjasniti vse posledice. Gre za nezaupanje, ker so v mnogih letih obstoja deponije ljudem marsikaj obljubili, tega pa niso izpolnili.«

Podpirate odločitev večinskega lastnika o ponudbi lokacije Tenetiše za gorenjski center odpadkov. Zakaj menite, da je ta lokacija dobra?

»Ali je lokacija dobra, ocenjujemo zlasti z vidika dostopnosti in opremljenosti zemljišč. Na območju Komunale Kranj sta ponujeni lokaciji na Tromeji in v Tenetišah. Če primerjamo obe, je druga boljša. V Tenetišah so vse komunalne napeljave, komunikacije, telefonska in računalniška povezava, zajem plina in odvajanje izcednih vod na centralno čistilno napravo. Drugod tega ni, zato bi bila naložba dražja in dolgotrajna. Gre za to, v kolikšnem času lahko začnemo graditi center in črpati evropski denar! Vsak evro, ki bo prišel iz Evrope, bo zmanjšal obremenitve uporabnikov naših storitev. Za ta del Tenetiš je bil že narejen ureditveni načrt, ki je predvidel objekte za ravnanje z odpadki. Meje načrta so izven krajinskega parka Udin boršt, zato ni ovir za ureditev sodobnega centra. Za odlaganje ostanka odpadkov so zaenkrat še proste zmogljivosti na drugih deponijah.«

Kakšno spremembo bi glede na sedanji način odlaganja odpadkov omogočil sodoben center za ravnanje z odpadki?

»Naziv centra govori, da Evropa zahteva ravnanje z odpadki. Lotili smo se že pilotnega projekta sortiranja odpadkov, ki zmanjšuje obremenitve odlagalnega polja. Nov poskus bo mešane odpadke ločeval še naprej. S pomočjo strojev smo skušali čimbolj izkoristiti odlagališče. To pa ni dovolj. Potrebujemo center z več objekti za obdelavo odpadkov. Postavitev bo definirana z ureditvenim načrtom, ki ga bo treba sprejeti pred pridobivanjem ustreznih dovoljenj. Gre za to, da bi iz ločeno zbranih odpadkov v centru prebirali še uporabne surovine in zagotovili mehansko biološko obdelavo mešanih odpadkov. S tem bi odpadla največja nevšečnost, smrad v okolici. Pri ravnanju z odpadki se bomo morali držati tako slovenskih kot evropskih predpisov, strožji pa bo tudi nadzor.«

Kam bi umestili center, koliko zemljišč bi morali kupiti zanj, kako bi potekal promet in kakšni bi bili drugi vplivi na okolje?

»Center bi bil bolj oddaljen od Tenetiš in Mlake, kot je sedanja deponija. Stal bi zahodno od nje, kjer je sedaj gozd. Odkupiti bi morali še približno 4,7 hektara zemljišč, za kar se že posvetujemo z lastniki. Zaenkrat je predviden prostor za postavitev objektov centra, dodatnih odlagalnih polj pa ne bomo odpirali. Kako bo potekal promet, bo pokazala posebna študija. Razmišljati bo treba o časovni razporeditvi prometa, ki bo zmanjšala obremenitev naselij. Poiskati bo treba tudi možnost za še eno dovozno cesto. Po zagotovilih načrtovalcev in ljudi, ki smo si ogledali podobne centre, je vpliv na okolje bistveno manjši, kot je sedaj.«

Predlogu za ureditev centra za ravnanje z odpadki vseeno nasprotuje del prebivalcev iz KS Kokrica. Menite, da bo možno doseči soglasje z njimi?

»Še enkrat poudarjam, da je glavni problem ravnodušnost do okoliških ljudi v preteklosti. Ocenjujem, da je možno to spremeniti z več ukrepi. Eden od njih je vključevanje civilne iniciative v postopke za načrtovanje centra, izbor tehnologij in ureditev prostora ter v nadzor ravnanja z odpadki po odprtju centra. S tem bi povrnili omajano zaupanje in dokazali, da vse poteka v skladu z zakonodajo. Prebivalci bi spoznali prizadevanja za najboljše rešitve, ki bi preprečile vplive na okolje. V sodelovanju z lastniki bo možno organizirati tudi oglede takih centrov drugod, če bo to potrebno. Zanimivo pa je, da nekateri niso pripravljeni na dialog. Ponavljajo, da je treba deponijo zapreti, obenem pa dokazujejo nekaj, kar se da takoj ovreči.«