Janez Puhar – izumitelj fotografije na steklo

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. avgust 2015 / 13:33

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (8)

Vsekakor sodi med najbolj slavne Gorenjce tudi fotograf in izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. Rodil se je 26. avgusta 1814 v Kranju, kjer je 7. avgusta 1864 tudi umrl. Po poklicu je bil duhovnik, ki je kot kaplan služboval v Leskovcu pri Krškem, Metliki, Ljubnem, na Bledu in v Cerkljah na Gorenjskem. O zamisli fotografije na steklo in prvih rezultatih je javnost obvestil že leta 1841, izum pa se mu je posrečil leto kasneje, tako, da naj bi »uradno« svoj postopek fotografiranja na steklene plo­šče izumil leta 1842 med kaplanovanjem v Ljubnem.

Janez Puhar je vest o svojem izumu konec aprila 1843 prvič objavil v Carniolii. V prispevku z naslovom Novoiznajdeni postopek za izdelo­vanje prosojnih heliotipij na steklenih ploščah je opisal izsledke svojih raziskav. Komaj nekaj dni pozneje ga je ponatisnil ugledni Industrij­sko-obrtniški list za Notranjo Avstrijo. Poročilo, ki ga je Puhar v začetku novembra 1850 poslal Akademiji znanosti na Dunaju, je ta januarja 1851 objavila v svojih Poročilih.

Puharju so priznali avtorstvo postopka foto­grafiranja na steklo tudi v tujini. Leta 1851 je prejel priznanje na svetovni razstavi v Londonu, leta 1852 pa diplomo ene od pariških akademij. Njegove raziskave sodijo v obdobje izumiteljev in inovatorjev, znano kot era dagerotipije, to je fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo. Sprva se je z njo ukvarjal tudi Puhar, vendar je kmalu prešel na postopek fotografiranja na steklo.

Janez Puhar ni imel učencev. Njegov posto­pek je bil zapleten in se ob poznejših in preprostejših načinih izdelave fotografij ni mogel uveljaviti, je pa steklena plošča v fotografiji postala nosilka negativa, vendar so do tega odkritja prišli drugi izumitelji. Puhar stekla ni izrabil za negativ, temveč ga je spremenil v unikatno pozitivno sli­ko. Njegov način je temeljil na žveplovih pa­rah, s katerimi je deloval na premazano stekle­no podlago, ki je imela določene prednosti pred takrat uveljavljeno srebrno ploščo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 4. 8. 1684 rodil pravnik Franc Krištof Wagathey (tudi Wogathey, Bogataj), član Akademije operozov, leta 1730 povzdignjen v plemiški stan.

V Kranju se je 5. 8. 1698 rodil jezuitski pridigar Lovrenc Pogačnik. Pripravil je prvi priročnik s slovenskimi besedili.

V Kranju se je 6. 8. 1887 rodil pesnik in pisatelj Gustav Strniša. Opravljal je različne službe. Bil je uradnik, časnikar in igralec v Kranju, Ljubljani in Mariboru.

Na Bledu se je 6. 8. 1931 rodil Ivan Piber. Kot član jugoslovanske reprezentance je bil na evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu 1966 tretji in leta 1969 prvi.

V Stražišču pri Kranju se je 8. 8. 1882 rodil ustanovitelj rodovnika čistokrvnih psov, veterinar in kinolog Lovro Tepina.

V Ljubljani se je 9. 8. 1932 rodila mladinska pisateljica, pedagoška delavka Berta Golob iz Struževega pri Kranju. Nekaj časa je bila tudi stalna sodelavka Gorenjskega glasa.