Jernejevi se ozirajo v Slovenijo

Predsedniku Slovenske gospodarske zveze na Koroškem Benjaminu Wakounigu se moram zahvaliti, da sem sredi julija obiskal lepo urejeno Rikarjo vas/Rueckersdorf v bližini Žitare vasi/Sittersdorf, Škocjana/St. Kanziana in Dobrle vasi/Eberndorf v Podjuni na Koroškem. Ti kraji ležijo blizu treh toplih koroških jezer, Klopinjskega/Klopeiner See, Zablaškega/Turner See in Goslinskega jezera/Goesseldorfer See, zato se tu razvija turizem na najvišji ravni. Prijatelj Benjamin me je povabil h gostišču Mohoritsch v Rikarji vasi, ki je osem julijskih dni in večerov živelo v znamenju Pirana in Portoroža. Naši Primorci so v okviru prireditve Od Pirana do Rikarje vasi, ki je bila prvič organizirana leta 2013, predstavili Korošcem in turistom z raznih koncev Evrope, ki so takrat letovali v tem delu Koroške, zgodovinske, kulturne in še posebno kulinarične posebnosti tega dela Slovenije. Na prireditvi se je v popoldnevih in večerih kar trlo ljudi. Skupaj blizu 40 tisoč. Prireditev, ki je velik organizacijski dosežek Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, sta obiskala tudi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, župan Pirana Peter Bossman in predstavnik Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jan Ciglenečki. Benjamin Wakounig se je pohvalil, da prireditev prispeva k bogatejši turistični ponudbi Rikarje vasi in okolice, prav tako pa se v lokalnem gospodarstvu na obeh straneh meje že kažejo prvi sadovi sodelovanja med tem delom Koroške in obmorskim delom Slovenije. Koroška po zaslugi Slovenske gospodarske zveze že nekaj let sodeluje tudi s Krasom. Ko sem ga vprašal, ali bi morda lahko organizirali kaj podobnega tudi z Gorenjsko, je bil odgovor pritrdilen, čeprav je primorska regija za Korošce bolj privlačna kot soseda Gorenjska.

Prijetno se je bilo srečati tudi z gostitelji v Mohoritschevem gostišču. To je staro hišno ime ugledne in trdne slovenske kmetije. Pišejo se namreč Jernej. Že leta nazaj so se poleg kmetijstva zaradi bližine toplih koroških jezer začeli ukvarjati z gostinstvom in turizmom. Po smrti gospodarja Josefa so vajeti družinskega podjetja, uspešne kombinacije kmetijstva in turizma, prevzeli mama Anna in otroci Anja, Hannes in Josef. Vsak od njih odgovarja za svoje področje. Za domače gostišče, za turistični kotiček ob Klopinjskem jezeru in za veliko avtocestno okrepčevalnico v Grebinju/Griffen pridelajo veliko hrane na domačih njivah v bližnjih Mlinčah/Muellnern, drugo pa kupujejo pri okoliških kmetih. Čeprav so Jernejevi poslovno uspešni, niso samozadostni, ampak sodelujejo pri razvoju vasi in pomagajo krajevnim društvom. Predvsem, kar je zelo pomembno, ostajajo zvesti svojim slovenskim koreninam.