Opazen gospod

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 7. avgust 2015 / 08:07

Tosc (2275 m) – Tine Mihelič ga je označil za »bohinjskega debeluha«. S svojo osrednjo lego v triglavskem pogorju nudi čudovit razgled v kraljestvo Zlatoroga.

»Ko me naslednjič obiščeš na Uskovnici, greva pa čez Čiparje na Tosc«, mi je rekla prijateljica že pred leti. Suvereno sem pritrdila, čeprav se mi sanjalo ni, kje so Čiparji. Doma sem v roke vzela zemljevid in iskala, iskala in iskala, kje so Čiparji. Potem pa zagledam Ciprije; aha, to bo to. Uradno in lokalno ime. Končno nama je uspelo realizirati obljubljeno turo, ki jo bom tokrat podelila z vami.

Zapeljemo se na Uskovnico; varianta je čez Pokljuko in Rudno polje, ali pa če se zapeljemo v Bohinj, kjer se v Srednji vasi odcepi približno 7 kilometrov dolga cesta, ki pripelje na Uskovnico. Sprehodimo se do kapelice, kjer nadaljujemo ob poti, ki poteka tik ob kapelici; zgornja bolj desna pot bi nas pripeljala na planino Konjščica. Na začetku je cesta dokaj položna, nato pa se začne počasi, zmerno vzpenjati mimo dveh vikendov, kjer zavije izrazito desno na slabši, grši kolovoz. Pot se tukaj tudi strmo vzpne; in ja, to je tisti del poti, ki mi ni bil ravno ljub. Sledimo smerokazom na Triglav – Vodnikov dom. Strm kolovoz poteka skozi gozd in se višje spremeni v pešpot. Kmalu dosežemo studenček, ki je tisto izjemno vročo soboto prav prijetno pogasil žejo – celo dve skodelici sta na voljo. Od studenčka dalje se pot počasi umirja, saj izgubi strmino. Ko dosežemo konec gozda, so pred nami strma pobočja, preko katerih pelje naša pot. Na začetku imamo celo nekaj metrov jeklenice, potem pa pot lepo prečno preči strma pobočja. Ko dosežemo zagruščene grape, je potrebna velika previdnost, saj varoval ni, skale so posute z drobirjem, strmina je precejšnja, ravno tako možnost zdrsa. Pot olajša nekaj lesa, ki služi za stopnice ali mostiček. Na koncu grap je na naši desni strani voda, ki močno olajša nadaljnji vzpon. Dosegli smo travnati del, kjer se trenutno bohotijo rože in kjer, lahko srečamo tudi kakšnega gada. Govorim iz izkušenj. Pot je namreč redko obljudena in mestoma malce zarasla. Smo na planini Spodnji Tosc, na koncu katere se začne strm vzpon, ki nas pripelje na markirano, romarsko pot Pokljuka – Triglav. Na poti se obrnemo desno, proti Pokljuki in po nekaj deset metrih se levo odcepi neoznačena pot na Tosc. Na odcep nas opozori napis na kamnu in možic. Vzpon poteka preko travnikov po nemarkirani poti, ki je lahko sledljiva. Strmina postaja vse večja, zavija rahlo v desno proti skalam, okoli katerih je speljana pot. Nato zavije v levo in se povsem položi. Ponovno sledi strm vzpon, pot zavija v desno in nas pripelje na neizraziti Mali Tosc. V tem delu so nam v pomoč možici, naš vrh pa že tako ali tako vidimo pred seboj. Videti je daleč, a ni tako. Po desni strani obhodimo izrazito kraško vrtačo in se na travnati dvatisočak povzpnemo po desnem grebenu.

Vse od roba kraškega visokogorskega travnika lahko občudujemo Triglav v vsej svoji veličini, skupaj s Planiko in Kredarico. Na dlani so nam tudi vrhovi zahodno od njega, med katerimi sta Debeli vrh in Mišelj vrh še posebej izrazita. Vrh le še dopolni ta čudoviti razgled: Rž in Rjavina, veriga Karavank z dominantno Kepo in Kamniške Alpe; proti jugu se odpre pogled proti Spodnjim bohinjskim goram. Če je jasno in čisto ozračje, se vidi celo Krn.

Z vrha Tosca sestopimo do Uskovnice po poti vzpona. Ko dosežemo markirano pot, ki vodi proti Triglavu, zavijemo desno, nekaj deset metrov, nato pa skrenemo levo navzdol proti planini Tosc. Do planine sem tistega soparnega sobotnega dopoldneva videla dva gada, tako da – previdno. Pozorno je treba tudi sestopiti po krušljivem grebenu. Sledi krajši strm vzpon, nato pa le še navzdol proti Uskovnici, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2275 m
Višinska razlika: 1125 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5