
Aljažev stolp praznuje sto dvajset let
Jakob Aljaž, dovški župnik, je v krajih pod Triglavom s svojim delom pustil neizbrisen pečat. Kranjskogorski občinski svet je zato slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 7. avgusta prav v spomin na dan, ko je leta 1895 Aljaž na vrhu Triglava postavil kasneje po njem poimenovani stolp, ob stodvajseti obletnici postavitve opravil kar na Kredarici.
Jakob Aljaž je izdelavo stolpa zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil 7. avgusta 1895. Aljaž se je spominjal: »Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, od koder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa.« Stolp in zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije.
Kredarica – »Danes je poseben dan, saj se spominjamo stodvajsete obletnice postavitve Aljaževega stolpa, pa tudi dvajsete obletnice samostojne občine Kranjska Gora,« je svetnike v torek popoldan v Triglavskem planinskem domu na Kredarici nagovoril kranjskogorski župan Janez Hrovat, med zbranimi edini, ki je bil na podobni slovesnosti tudi pred 19 leti, ko je sejo občinskega sveta občine Kranjska Gora na Kredarici organiziral tedanji župan Jože Kotnik. Dvanajst članov sicer šestnajstčlanskega občinskega sveta se je, večina tisto jutro, nekateri pa že dan prej, peš odpravilo na Kredarico in številni od tam v sredo še na vrh Triglava.
Leta 1845 rojeni Jakob Aljaž je v Dovško faro prišel leta 1889 in tam ostal vse do svoje smrti. »Vse sorte je bil, med drugim tudi župnik,« je vtise o Aljažu v imenu domačinov malce šaljivo strnil kranjskogorski podžupan Bogdan Janša. »Veliko podvigov, ki so se takrat in kasneje zgodili na Dovjem, v Mojstrani pa tudi v Kranjski Gori, je začel prav Jakob Aljaž. Mnogo jih je začel zato, ker je v njem tlela neka posebna, pozitivna jeza. Saj veste, ko je vstopal v koče tu, v triglavskem pogorju, so ga vedno pozdravljali in sprejemali v nemškem jeziku, česar iskreno ni maral. Vedno je govoril, da so te gore naše, slovenske, zato je vso energijo in ljubezen do hribov usmerjal v to, da je dokazoval, da so to slovenski hribi in da je tu treba govoriti slovensko. Od tod tudi njegova ideja o stolpu na vrhu Triglava; ideja, ki se rodi samo samozavestnim ljudem z vizijo. Tako se je leta 1895 odločil, da bo od dovške občine odkupil vrh Triglava. Za 16 kvadratnih metrov je dal en goldinar, za kar si v tistem času lahko dobil kakih petdeset jajc in dve kokoši ... Z odkupom parcele se je začela njegova bitka za postavitev stolpa in uspelo mu je.«
V Kranjski Gori so še zlasti ponosni na to, da je 7. avgust njihov občinski praznik in da so bili temelji občine postavljeni prav pod Aljaževim stolpom. »Ponosen sem, da sem bil takrat zraven, tisti čas je bil zame še posebno lep,« je povedal župan Hrovat. »Imeli smo upanje in ideale ter verjeli v novo občino, tako kot verjamemo še zdaj. Samostojno občino Kranjska Gora smo imeli že prej v zgodovini, po drugi svetovni vojni pa je bila ustanovljena leta 1995. Nadaljevanje te kar uspešne zgodbe bomo skupaj še nadgradili ter občino dvignili na mesto, ki ga je nekoč že imela. V tej Evropi, katere del smo, bomo samo s svojimi idejami, aktivnostjo in slovensko pridnostjo dokazali, da smo sposobni slediti najbolj razvitim in biti morda celo boljši od njih. V tej zgodbi ni časa za polovičarstvo, vse je odvisno od nas,« je Hrovat nagovoril svetnike.
Ob stodvajseti obletnici postavitve »pleha z dušo« na najvišji točki Slovenije bo danes ob 9. uri ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava osrednja spominska slovesnost, ob 18. uri pa pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani še svečana akademija Oj, Triglav, moj dom. Na Dovjem bodo ob 16. uri položili venec na grob Jakoba Aljaža, ob 16.30 pa bo v farni cerkvi maša v Aljažev spomin.