Festival, ki išče sonce

Osmi Schengenfest je navkljub finančni krizi ter ponovno neugodnim vremenskim razmeram v idiličnem ambientu reke Kolpe postregel z nekaj vrhunskimi koncerti.

Po lanskoletni vremenski kalvariji, ki jo je doživel Schengenfest in katera je festival še bolj potopila v začarani krog finančne stiske, so se organizatorji tokrat še bolj pripravili na vse morebitne nevšečnosti. Oba odra, glavni in 'elektronski', sta bila strateško prestavljena nekaj višje, vmesni prostor pa dodatno zavarovan proti večjim količinam padavin. Te žal tudi letos niso prizanašale festivalu, ki se je sicer v vseh teh letih razvil v enega izmed najbolj medijsko odmevnih ter za obiskovalce vabljivih pri nas, tako da bi bilo dejansko škoda, če ga naslednje leto ne bi bilo.

Organizatorji so v iskanju optimalnih rešitev tudi v glasbeno-konceptualnem smislu festival zastavili malce drugače kot prejšnja leta. Tako so izpustili nedeljski koncertni program, z dogajanjem pa začeli že dan prej. Vsak koncertni večer je bil na nek način žanrsko obarvan. Uvodni dan je bil na kožo pisan ljubiteljem trših metal ritmov (Rammstein Tribute Band Stahlzeit, Noctiferia, ...), četrtek je bil namenjen rock nostalgikom (Guano Apes, Asian Dub Fundation, Siddharta), petek slovenskim izvajalcem (Niet, Magnifico z dodatkom sočnega country-balkanskega pridiha), festival pa se je sklenil v soboto z elektronsko hip-hop obarvanimi nastopi zasedb Rudimental DJ, S.A.R.S. ter domačega Trkaja. Za vse nespečne je bil tu še poseben elektronski oder, kjer so nastopili DJ-ji Paolo Barbato, Alfred Azzetto, Hex, Schatzi, LXS, Veztax in mnogi drugi.

Ko potegnemo črto: ponovno torej raznolik in zavidljiv spekter glasbenih izvajalcev iz tujine in Slovenije (minus Vlado Kreslin), ki obiskovalcev, ki so prišli v Vinico, pa čeprav v manjšem številu kot ponavadi, niso pustili ravnodušnih. Organizatorjem pa lahko iskreno zaželimo obilo sončnih žarkov, ki naj festival obdržijo nad gladino.