Dan spomina pod Storžičem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Tržič / / 12:07

Pred nedeljsko svečanostjo so tržiška občina in veteranske organizacije pod nadzorom spomeniškega varstva obnovili spomenik padlim pod Storžičem in njegovo okolico.

Lom – Letošnji tradicionalni Dan spomina pod Storžičem je bil v nedeljo in se ga je kljub deževnemu vremenu udeležilo veliko ljudi. Tržiška občina, veteranske organizacije in Krajevna skupnost Lom ga organizirajo v spomin na 5. avgust leta 1941, ko so Nemci zaradi izdaje v ranem jutru pobili in zmetali v ogenj goreče Verbičeve koče tri partizanke in pet partizanov dan prej ustanovljenega Storžiškega bataljona, prvega partizanskega bataljona na Slovenskem. Padli so bili stari od 24 do 45 let. Glavnina novega bataljona, nastalega iz Tržiške in Kranjske čete, je takoj po ustanovitvi odšla proti Begunjam, da bi osvobodila jetnike.

Tržiška občina je 5. avgust izbrala za spominski dan. Letošnji je bil nekaj posebnega, saj so v dneh pred svečanostjo občina in člani tržiških veteranskih organizacij obnovili spomenik in napise padlih na njem, uredili okolico in namestili klopce. Tudi cesta do Doma pod Storžičem je dobro vzdrževana.

Program nedeljske svečanosti pod Storžičem, kjer je sodelovala tudi častna četa Slovenske vojske, je povezovala Maja Tekavec, v njem pa so sodelovali pevci pevskega zbora Gorščaki iz Tržiča in tržiški pihalni orkester. Po pozdravnih besedah predsednika krajevne skupnosti Lom Mateja Slaparja in Jureta Jerkiča, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Tržič, ki je spomnil, da nekateri zaradi opravičevanja svoje izdaje in kolaboracije še naprej označujejo osvobodilno partizansko vojsko za genocidno, in se zahvalil drugim veteranskim organizacijam v občini za sodelovanje, je govoril tržiški župan Borut Sajovic. Dejal je, da 5. avgust ostaja eden od dveh spominskih dni v občini. »Vsi umrli si zaslužijo solze, sveče in spomenik. Ob tem pa človeške tragedije ne smemo zamešati z zgodovinskimi dejstvi, ki so jasna in neizprosna. Natančno vemo, zakaj so morali nekateri leta 1941 v gozdove, kjer so izgubili življenje. Vemo tudi, da je bil nemški agresor tisti, ki je povzročil bratomorno gorje in katere tedanje odločitve so bile prave in katere ne. Vendar jih ni treba pogrevati, ampak se truditi, da se takratna razklanost naroda nikdar ne ponovi,« je dejal župan Sajovic in povedal, da v Kovorju po vandalski akciji znova stoji bronast nekoliko manjši spomenik talca.

Osrednja govornica je bila profesorica zgodovine na slovenskem Liceju v Trstu Marta Ivašič iz Trsta. Spomnila je na zgodovinsko povezanost Primorske in Gorenjske, saj je bil v Kranju postavljen prvi spomenik bazoviškim žrtvam. Povedala je, da sta bila partizanski boj in Osvobodilna fronta resnična epopeja s široko ljudsko podporo. Na Primorskem je še zlasti po kapitulaciji Italije partizanstvo zaživelo. Vanj so se vključili tudi številni italijanski protifašisti in mnogi slovenski duhovniki, drugi pa mu niso nasprotovali. V tem se Primorska razlikuje od tragičnih dogodkov v osrednji Sloveniji, je povedala govornica. In še danes je dojemanje upora na Primorskem in tudi za državno mejo silno in občuteno. Ker sta danes upor in spomin nanj na hudem udaru, ga je treba še bolj slaviti, je dejala govornica.

Po proslavi so bili vsi udeleženci povabljeni k planinskemu domu na golaž, ki ga je skuhala Mojca Krč iz Leš.