Krompirja pojemo vedno manj

Letina krompirja bo dobra, ne pa rekordna, saj je bilo padavin to poletje premalo. Pri koncu je tudi žetev žit, ki so letos prav tako dala povprečen pridelek.

Spodnji Brnik – Minuli teden je na Spodnjem Brniku potekal Dan krompirja s predstavitvijo poskusov z različnimi sortami krompirja Semenarne Ljubljana, druženje med kmeti in predstavniki Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pa je bilo priložnost tudi za oceno letine.

Kot je izpostavila Marija Kalan, specialistka za poljedelstvo pri KGZ Kranj, Gorenjska ostaja dežela krompirja, saj so kmetje tudi letos s krompirjem posadili okoli 700 hektarov polj, kar je več od slovenskega povprečja. Nekateri so krompir posadili že konec marca, in čeprav letos v spomladanskih in poletnih dneh obilo padavin ni bilo, na račun talne vlage suše ni. S plesnijo težav letos ni bilo, se je pa na krompirju zaradi vročine pojavila črna listna pegavost, kar opaža tudi kmetijski svetovalec in tudi sam pridelovalec krompirja in druge zelenjave Robert Golc s Spodnjega Brnika. »Črna listna pegavost se je pojavila v zadnjem mesecu, saj uspeva v suši in temperaturah nad 30 stopinj Celzija. Za to nadlogo imamo žal na voljo manj učinkovitih fungicidov kot pa za krompirjevo plesen. Letina krompirja je kljub vsemu letos povprečna. Rekordna ne bo predvsem zaradi premalo padavin in zato, ker večina gorenjskih kmetij nima urejenega namakanja. Žal dobrim letinam ne sledijo dobre cene; te so bile lani katastrofalno nizke in tudi trenutno na tem področju za kmete ne kaže dobro. Slovenci smo sicer znani po tem, da zahtevamo kakovostne sorte, žal pa se na trgu pojavljajo poceni in nekvalitetne sorte iz uvoza in potrošnik v trgovskih centrih ob nizkih cenah ni več pozoren na kakovost,« nam je povedal Robert Golc, ki ima s krompirjem na svoji kmetiji posejana dva hektara, o samooskrbi Slovencev s krompirjem pa dodal tole: »Samooskrba s krompirjem nekoliko pada, a ne tako zelo, ker se po zadnjih podatkih statističnega urada kaže, da se poraba krompirja pri nas zelo zmanjšuje. Ljudje se ne odločajo več za ozimnice. Mladi pojejo bistveno manj krompirja kot njihovi starši ali stari starši. Včasih so na kmetijah za ozimnico kupili tudi po 100 kg krompirja, teh navad mladi nimajo več.«

Poudarek blaženju suše

Poleg že omenjene črne listne pegavosti na KGZ Kranj opozarjajo tudi na prisotnost koloradskega hrošča, ki na Gorenjskem sicer ni več tako problematičen, a vseeno svetujejo, naj kmetje svoj krompir opazujejo in ličinke hitro zatrejo, da bodo s tem uničili zalego za naprej.

Marija Kalan je zbranim med drugim povedala tudi to, da Evropska unija vse večji poudarek namenja blaženju suše. »Krompir je poljščina, ki bo v prihodnje potrebovala namakanje. Nekateri kmetje to že počnejo, bodo pa številni ukrepi v prihodnje usmerjeni v različna povezovanja – na ravni vasi ali občin, na kar bomo morali biti pripravljeni. Prav tako bo povezovanja zahtevala sama prodaja, saj boste lahko le skupaj močnejši pri pogajanju za cene,« je povedala Kalanova in izpostavila močno hrvaško konkurenco, ki je posledica več odkupov v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Zadovoljni tudi z letino žit

Krompir bodo kmetje večinoma izkopali konec avgusta oz. v začetku septembra, je pa zato že pri koncu letošnja žetev. »Menim, da je letina pri žitih kar dobra. Pridelka bo kakšno tretjino manj kot lani, predvsem pri jarih žitih, na katera so vplivali trije vročinski valovi, a moramo biti zadovoljni, tudi večjih težav v sami pridelavi ni bilo. Zaradi sušnih stresov je slama sicer nekoliko nižja kot lani, je bilo pa zato manj poleglih žit, žetev je bila lažja in tudi zrnje ob žetvi je bilo bolj suho,« nam je še povedala Marija Kalan in dodala, da na Gorenjskem večino žit pridelamo za krmo, krušnih pa veliko manj, predvsem zaradi zelo nizke odkupne cene.