Med pastirji na Veliki planini

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / petek, 31. julij 2015 / 00:00

Velika planina, med turisti pogosto opevana kot ena najlepših na svetu, je v letošnjem vročem poletju pravi raj za vse, ki iščejo gorsko osvežitev. Na planini se letos pase okoli tristo glav živine, pastirje pa lahko obiščete peš iz doline ali pa z nihalko in dvosedežnico, ki so jo po letu in pol mirovanja prenovljeno znova pognali minuli petek.

Velika planina – Pašna sezona je letos odlična, ugotavljajo pastirji, vzdušje na planini pa zato še boljše. »Krave smo letos na planino prignali 6. junija, paše pa še zdaj ne primanjkuje, čeprav je pretekla leta v tem obdobju že stagnirala. Tako dobre paše, kot jo imamo letos, res ne pomnim,« nam je povedal gospodar Velike planine Jože Spruk, ki vodi približno trideset pastirjev iz številnih vasic severnega dela kamniške občine, ki imajo pravico pasti na Veliki planini, ki je največja pašna planina pri nas.

Zaradi odlične paše je zadosti tudi mleka in pastirji, ki v svojih čredah nimajo preveč teličkov, mleko vsakodnevno kisajo ali predelujejo v sir. Ena takšnih je tudi Fani Trobevšek iz Zakala, ki v Zaberškem stanu na Veliki planini pase zadnjih deset let, svoje kislo mleko skupaj z žganci in sire pa z veseljem ponudi tudi obiskovalcem. Mlečne dobrote, način njihove predelave in predvsem preprosto pastirsko življenje, ki se skozi stoletja ni kaj bistveno spremenilo, so osrednje zgodbe tudi v Preskarjevi bajti sredi osrednjega pastirskega naselja ali Velikega stanu, kjer je zadnjih nekaj let urejen pastirski muzej. Pred bajto obiskovalce, ki se na planino povzpnejo večinoma iz Stahovice ali planine Kisovec, najpogosteje pa se do Zelenega roba pripeljejo z gondolo in sedežnico, sprejema prijazna mlada pastirica – te dni je to študentka etnologije Katja Jezeršek iz Škofje Loke. Kot nam je povedala, je letošnje poletje pri njih izjemno veliko tujih turistov, predvsem Francozov, ki so nad planino navdušeni. Kako tudi ne, saj je pogled na pastirske bajte, zelene pašnike, lenobne krave, bližnjo kapelico Marije Snežne, najvišji vrh planine Gradišče (1666 m) ter mogočne dvatisočake v ozadju zares nekaj posebnega. Tisti, ki radi tudi nekoliko raziskujejo, si na planini lahko ogledajo tudi jamo Vetrnico, kjer se večji del leta obdrži sneg.

Na svojem sprehodu boste lahko srečali številne pohodnike, tudi kolesarje, v okolici Zelenega roba pa tudi Andreja Prešerna iz Godiča, ki ga boste spoznali po tradicionalni pastirski noši, ki jo turistom predstavlja že zadnjih petnajst let. »Celotno nošo izdelam sam, sestavljena pa je iz ogrinjala ali t. i. 'pwajša' iz lipovega ličja, cokel iz lipovega lesa, manjkati pa ne sme niti rog, s katerim so se pastirji nekdaj opozarjali na volkove. Na Veliko planino hodijo turisti iz celega sveta in jih je v teh dneh veliko več kot domačih pohodnikov,« nam je povedal Andrej Prešeren, verjetno eden največkrat fotografiranih pastirjev na svetu.

Po sprehodu in obilici svežega zraka na planini se prileže tudi dobra malica, ki si jo lahko privoščite v Jarškem, Črnuškem ali Domžalskem domu na Mali planini ali v Gostišču Zeleni rob v neposredni bližini zgornje postaje dvosedežnice. S fotografom sva se v slednjem posladkala z odličnim ričetom in slastnimi sirovimi štruklji, po katerih slovijo daleč naokoli. Kuhinjo, v kateri ob lepih nedeljah postrežejo tudi po 150 porcij štrukljev, vodi Marija Mohorčič z Jesenic, pomaga pa ji mladi Sašo Gliha iz Trebnjega.

Na Veliki planini je te dni torej zelo živahno. Pastirji bodo avgusta pripravili še nekaj tradicionalnih prireditev, kot denimo praznik Marije Snežne in pastirski praznik, v začetku septembra pa se bodo skupaj s kravami spet podali nazaj v dolino.