Napadel koruzni hrošč

V Poljanski dolini se je pred kratkim zgodil največji napad koruznega hrošča na Gorenjskem doslej, pojavljati pa se je začel tudi na širšem kranjskem območju. Nevarnega škodljivca, ki povzroča gluhost storžev in poleganje koruze, so na Gorenjskem prvič opazili leta 2007, a doslej večje škode ni delal.

Kranj – Ta čas v posevkih koruze po vsej Sloveniji opažajo večje populacije koruznega hrošča. Prejšnji teden so večji let tega škodljivca opazili v okolici Gorenje vasi in kot pravi Marija Kalan, specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, tako hudega napada koruznega hrošča na Gorenjskem, kjer se je prvič pojavil leta 2007, še niso zasledili. »Na tem območju kolobarja, ki je eden najučinkovitejših načinov zatiranja koruznega hrošča, ni, ker imajo kmetije malo njiv in na njih praktično vsako leto raste le koruza,« je pojasnila in dodala, da so ga nato kmalu zaznali tudi na širšem kranjskem območju, a tu populacije niso bile tako številne, poškodbe pa manjše, saj je v kolobarju večji delež koruze.

Kalanova pričakuje, da se bo hrošč slej ko prej pojavil tudi na zgornjem Gorenjskem – če ne letošnje, pa prihodnje leto – in da bodo populacije v vsej regiji naraščale. »Na napadenih območjih bo že to jesen veliko 'gluhih' ali slabo oplojenih storžev, zaradi česar bo kvaliteta koruze bistveno slabša, v prihodnje pa se bo zagotovo pojavilo tudi poleganje koruze.« Čeprav koruznega hrošča letos še ni toliko, bo v prihodnjih letih to zagotovo eden največjih škodljivcev v regiji, ki ga ne bo lahko obvladati, meni Kalanova: »Verjetno bo dolgoročno vplival na zmanjšanje obsega pridelave koruze, ki jo bo potrebno manj vključiti v kolobar. Kaj bo to pomenilo za kmetije, bo pokazal čas pa tudi cena mleka, saj je tudi od nje odvisno, do kje bo kmet še zmogel prenesti večje stroške krme.«

Napada tudi vrtove

Koruzni hrošč se je v Sloveniji pojavil leta 2003, na Gorenjskem so ga prvič opazili pred osmimi leti v Šenčurju. Do leta 2012 je bil karantenski škodljivec, je pojasnila: »To pomeni, da je bil nadzorovan s strani države in da so za preprečevanje širjenja veljali posebni ukrepi in spremljanje. Nato so ugotovili, da se ga ne bo dalo obvladovati, zato so ga izločili iz te skupine in je dejansko postal gospodarski škodljivec.« Na Gorenjskem ga po besedah Kalanove že vse od pojava tedensko spremljajo preko feromonskih vab na desetih lokacijah. Do izpred treh let so bile populacije kar obvladljive in tudi lani, ko je bilo veliko vlažnega vremena, ta škodljivec ni bil problematičen, povsem drugače pa je letos, saj mu vročina in suho vreme zelo prijata. »Zelo je živahen, hitreje se razmnožuje in še bolj agresivno napada,« pravi Kalanova in dodaja, da bi poškodbe koruznega hrošča predvsem v obliki pogrizenih spodnjih listov ta čas verjetno zaznal še marsikateri pridelovalec, če bi podrobneje pogledal. Kjer so populacije velike, ga je možno najti tudi na vrtovih, kjer napada cvetove bučk, kumar in druge vrtnine.

Najučinkovitejši je kolobar

Hrošči, ki začnejo iz zemlje izletati sredi junija, se prehranjujejo najprej s cvetnim prahom in svilo, preko katere bi sicer morala potekati oploditev storža, potem pa z zrnjem in koruznimi listi. Še agresivnejše so ličinke. Hrošči septembra v zemljo odložijo jajčeca, spomladi izlegle ličinke pa se prehranjujejo s koreninami gostiteljskih rastlin, najpogosteje koruze, posledica poškodovanega koreninskega sistema pa sta slabša prehranjenost rastlin in poleganje. »Največ težav je tam, kjer koruzo že več let pridelujejo v monokulturi in imajo ličinke hrano ves čas na mizi. Zato bodo kmetje morali začeti razmišljati o vsaj dveletnem kolobarju, ki prekine razmnoževanje in zmanjša številčnost populacije. Problem pa je, ker imamo močne živinorejske kmetije z velikim staležem goveda in s premalo kmetijskih zemljišč. Praktično vsa gorenjska živinoreja močno temelji na koruzi, ki je potrebna zaradi izravnave obroka in bo morala obstati v kolobarju, bo pa slednjega vseeno treba malo prevetriti in na njivo vsako drugo leto posejati morda žito, travne mešanice z enoletno rabo ... Brez kolobarja bo pridelek manjši in slabši, kar bo prineslo stroške dokupa krme, kar gotovo ni ugodno za prirejo mleka, kjer cena že tako pada,« opozarja Kalanova in dodaja, da izkušnje s Hrvaškega in iz Srbije kažejo, da bi s kolobarjem lahko vzdrževali tako nizke populacije, da ne bi povzročale večje škode. »Seveda pa je kolobar veliko lažje uvesti tam, kjer je kmetijskih zemljišč dosti. Na Gorenjskem je prijavljenih okoli 7000 hektarov njiv, od tega je več kot polovica samo koruze, kar je dejansko velik delež,« je dejala.

Težave pri obvladovanju

Obvladovanje koruznega hrošča je še toliko bolj težavno, ker je za zatiranje na voljo vse manj dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev, ki so pogosto nevarna za čebele. Obstajajo različni pripravki za zatiranje ličink, a po besedah Kalanove bolj delujejo na druge talne škodljivce, kot so strune, sovke, saj sredstvo deluje le, če so tla ustrezno vlažna, pa še to samo določeno obdobje. »Dlje časa delujoče sredstvo, ki je dovoljeno tudi za zatiranje koruznega hrošča, je pripravek Force, ki se sicer uporablja proti strunam, vendar je treba imeti posebne 'deponatorje' in jih dodajati v tla. Strošek pridelave koruze se podraži vsaj za sto evrov po hektaru, pri čemer pa učinkovitost verjetno ne bo več kot 50-odstotna. Treba je vedeti še, da bo uporaba insekticida smiselna le, če ga bodo uporabljali na širšem območju. Če ga bo v tla dodajal samo en kmet, bo ličinke sicer obvladoval in mu koruza ne bo polegala, še vedno bo pa imel gluhe storže, ker bodo hrošči prileteli s sosednjih njiv in mu objedli svilo,« opozarja Kalanova. Sodelovanje kmetov na širšem območju je potrebno tudi pri novejši metodi konfuzije oz. zbeganja, ki jo uporabljajo v sosednjih državah, z njo pa hrošče, ko priletijo iz zemlje, s posebnim vonjem odvrnejo od obžiranja koruze. »Gre za sredstvo, ki v Sloveniji še ni registrirano, a je uprava za varno hrano oz. ministrstvo dalo informacijo, da ga bodo verjetno prihodnje leto skušali registrirati,« je pristavila Kalanova.

V Sloveniji je sicer dovoljen tudi insekticid za zatiranje odraslih hroščev, vendar kmetje nimajo ustrezne mehanizacije, s katero bi lahko škropili visoko koruzo. »Imeti bi morali tudi drug sistem sajenja koruze, da bi bile na njivah vozne poti v širini delovanja stroja. Vseeno računam, da bomo populacije koruznega hrošča najprej skušali zmanjšati s kolobarjem in morda z metodo konfuzije, če jo bodo dovolili, saj so fitofarmacevtska sredstva lahko velik problem za čebele,« je še dejala.