Odiseja v vesolju 2015

Sredi julija, ko se večina zahodnega sveta na severni polobli odpravlja na dopust, se je sklenilo eno največjih potovanj vseh časov: ameriška vesoljska sonda Nova obzorja je obletela Pluton in odletela v vesolje …

Nova obzorja na robu Osončja

Kdo ne pozna legendarne knjige in filma Odiseja v vesolju 2001! A to je znanstvena fantastika. Dne 14. julija 2015 je ta postala resničnost. Na dan, ko se je leta 1789 začela francoska revolucija, se je 226 let pozneje spet zgodilo nekaj revolucionarnega: Nasina vesoljska sonda Nova obzorja (New Horizons – NH) je obletela planet Pluton. »Čas je za praznovanje. Končano je prvo obdobje razgledovanja po Osončju. Začelo se je s Kennedyjem, končuje se z Obamo. Ponosni smo na to, kar je ZDA uspelo doseči, in ponosni smo, da je ekipa NH lahko del tega.« Tako je praznovanja vredni dogodek komentiral Alan Stern, vodja projekta New Horizons. Res: v zadnjih 50 letih, v obdobju med imenovanima predsednikoma, so Američani najprej pristali na Luni, potem pa v vesoljskih plovilih brez človeške posadke obleteli še vse druge planete v Osončju, na Marsu so tudi pristali. Odslej bo v osredju naslednji, že začeti projekt: pristanek človeka na Marsu. – Zdaj pa na Pluton. Ta je tako daleč, da za eno obkroženje Sonca potrebuje kar 248 zemeljskih let. Čas od izstrelitve do točke, ko se je sonda Plutonu najbolj približala, je znašal devet let, pet mesecev in 25 dni. NH se je Plutonu najbolj približala 72 sekund pred načrtovanim časom, kar je izjemen podvig v okviru skoraj desetletja dolge poti. Zakaj 72 sekund prej? Odgovarja slovenski astrofizik Jure Japelj: »Zelo dobro znamo izračunati gibanje planetov in lun, saj iz meritev natančno poznamo njihove orbite. Pri pošiljanju sond je treba vse natančno načrtovati od izstrelitve do morebitnih srečanj z drugimi planeti. Na takšnih sondah je vedno prisotno tudi nekaj goriva, da se lahko let ustrezno popravi. Algoritmi zadaj ves čas tečejo, zato vemo, kdaj je treba kaj popraviti.« Nekateri sprašujejo, zakaj se NH ni utirila v orbito okrog Plutona. »Pri vesoljskih potovanjih je vedno treba delati kompromise. Pluton je zelo daleč, radijski signal do nas potuje štiri ure in pol, od Sonca do Zemlje sicer le dobrih osem minut. Treba se je bilo odločati, ali naj se dlje časa ustavi ob Plutonu ali pa naj dlje časa potuje do Plutona. Poleg tehničnih ovir je treba upoštevati tudi samo Nasino politiko. Neko misijo je lažje ohranjati pri življenju devet kot pa dvajset let. Sondo so posledično izstrelili z zelo veliko hitrostjo, tako je mimo Plutona letela s hitrostjo 14 km/s. Sonda ni imela več dovolj goriva, da bi se ustavila in utirila okrog Plutona.« Zdaj z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje svojo pot. Trenutni cilj je, da bi nekje v letih 2018 ali 2019 analizirala še kakšen objekt v skrivnostnem Kuiperjevem pasu, kjer se nahaja vsaj 800 čezneptunskih teles, med katerimi je največji ravno Pluton. Japelj: »Po ocenah je tam približno za 30 Zemljinih mas materiala, ki se ni nikoli formiral v planet. Natančnega razloga za to ne poznamo, najverjetneje pa gre za vpliv Neptuna na posamezne delčke …« (Vir: MMC RTV SLO) In kaj v človeški odiseji v vesolje sledi? Odprava na Mars? Počakajmo, tudi ta ni daleč …

Največji zaposlovalci na planetu

Zdaj pa poglejmo še nekaj zemeljskih reči. Kdo so največji zaposlovalci na planetu? Podatke je objavil World Economic Forum (WEF) in so kar presenetljivi. Menili bi, da največ ljudi zaposlujejo velike multinacionalke, a ni tako. Največ ljudi na Zemlji zaposlujeta ameriška in kitajska vojska. Ameriško ministrstvo za obrambo (US Departement of Defense) zaposluje kar 3,2 milijona, kitajska vojska (People's Liberation Army of China) pa 2,3 milijona ljudi. Šele na tretjem mestu je največji civilni delodajalec Walmart, ameriška veriga supermarketov (2,1 milijona). Četrti je McDonald's (1,9 milijona). Peta je britanska zdravstvena mreža (UK National Health Service – 1,7), šesta kitajska naftna družba (China National Petroleum Corporation – 1,6) in sedma State Grid Corporation of China – 1,5), največja elektrodistribucijska družba na svetu. Na osmem in devetem mestu sledita dve indijski veledružbi: indijske železnice (Indian Railways – 1,4) in indijska vojska (Indian Armed Forces – 1,3). Deseta pa je tajvanska multinacionalka na področju elektronike – Hon Hai Precision Factory (Foxconn – 1,2). – Šele v tej primerjavi vidimo, kako majhen je naš največji zaposlovalec Mercator (kakih 10.000 zaposlenih v Sloveniji).

Še satirikov pogled

Za konec pa še en »odštekani« pogled na vesoljske raziskave. Ameriški satirik Mark Russell (1932) je izjavil: »Znanstvena teorija, ki mi je najbolj pri srcu, je ta, da so Saturnovi obroči sestavljeni izključno iz izgubljene letalske prtljage.« Hm.