Poštni muzej "odposlan"
Muzej pošte in telekomunikacij se po dvajsetih letih iz Škofje Loke začasno seli v Polhov Gradec. Pregnale naj bi ga slabe razmere v Starološkem gradu.
Škofja Loka – Muzej pošte in telekomunikacij, ki je v Starološkem gradu gostoval vse od ustanovitve leta 1988, bo s koncem januarja zaprl svoja vrata. Začasno ga bodo preselili v grad v Polhov Gradec, kjer ga bodo predvidoma znova odprli v maju, dolgoročno pa naj bi svoje mesto našel v okviru Tehniškega muzeja v Bistri, kjer imajo že predviden prostor zanj. Vest o selitvi pa je po novem letu razburkala škofjeloško javnost. »Nikakor ne gre za nenadno odločitev. Naša želja po selitvi muzeja je stara že vsaj deset let. Lokacija v Škofji loki je povsem neprimerna, saj je daleč od našega matičnega muzeja, v zadnjih letih pa smo bili predvsem nezadovoljni s stanjem Starološkega gradu,« je povedal je povedal Orest Jarh, direktor Tehniškega muzeja Slovenije, ki je tudi skrbnik poštnega muzeja, in dodal: »Stavba je bila slabo vzdrževana, zanemarjena, nevarna za obiskovalce, zato sta glavna pokrovitelja muzeja Pošta Slovenije in Telekom Slovenije, še preden naj bi muzej svoj domicil dobil v Bistri, Ministrstvo za kulturo zaprosila za novo lokacijo.« Kot je še povedal Jarh, Tehniški muzej iz gradu še ne odhaja v celoti, saj bodo v prihodnje te prostore še uporabljali za muzejski depo.
Lastnik gradu je sicer Ministrstvo za delo in socialne zadeve, grad pa upravlja Center slepih in slabovidnih, ki prostorov v gradu ne uporablja več. Za prevzem v upravljanje pa niso zainteresirani niti na Ministrstvu za kulturo. Kot smo izvedeli na občini Škofja Loka, naj bi se na to temo na Ministrstvu za kulturo končno le pogovarjali v prihodnjem tednu. »Upamo oziroma verjamemo, da bodo pogovori in dogovori konstruktivni. Dokler se skupaj z Ministrstvom za kulturo dokončno ne dogovorimo o usodi sedanje vsebine Starološkega gradu, se o alternativni namembnosti Starološkega gradu še ne bi želeli izrekati,« je za Gorenjski glas povedal župan Igor Draksler in dodal, da ima občina vsekakor interes, da glede na močno filatelistično tradicijo, obstoječa zbirka ostane v gradu. »Želeli pa bi, da bi država primerneje (po)skrbela za svojo lastnino.«
Kot vse kaže, pa poštni muzej, ki - roko na srce - Škofje Loke nikoli ni štel za pomembnejšo kulturno turistično točko, letno ga je obiskalo le okrog 2700 ljudi, med njimi največ šolarjev, v vsakem primeru iz Škofje Loke odhaja. Zanimiv pa je predlog direktorice Loškega muzeja, da bi vsaj Lovrencu Koširju, nesojenemu očetu poštne znamke, namenili nekaj prostora v okviru zbirke pomembnih rojakov v Loškem muzeju. »Pobuda je zanimiva in jo vsekakor podpiramo, vendar pa se nam, preden bo dejansko znana usoda Muzeja pošte in telekomunikacij, vendarle zdi še nekoliko preuranjena,« še meni Draksler.