Bojan Udovič (22. 7. 1957–11. 7. 2015)

V petek smo na zadnjo pot pospremili prijatelja Bojana Udoviča. Bil je olimpijec, odličen, pretkan in hkrati nesebičen kolesar, ki je znal zmagati na najpomembnejših dirkah. Bil je trener generacijam kolesarjev, ki se ga bomo spominjali kot človeka, ki je vedno vedel nekaj več.

Zadnja leta je bil ambasador dobre volje na kolesu. Na kolo je spravil mnoge ljudi, saj jih je znal motivirati, ker jim je znal na najlepši možen način predstaviti užitke, ki jih kolesarjenje ponuja. Pred zadnjo zimo sem pisal njegovo športno biografijo. Vso zimo sva enkrat na teden, vsak teden, sedela v trbojski Čolnarni in pripovedoval mi je o svojih kolesarskih letih, pravzaprav o svojem življenju. O življenju olimpijca in človeka, ki ima kar nekaj državnih naslovov v kolesarski majici, je užitek poslušati. Vendar njegova življenjska zgodba v obdobju, ko je bil vrhunski športnik, ni imela največje teže. Veliko je govoril o uspehih in neuspehih, ki človeku, ki nima športnih izkušenj, pustijo hude posledice. In zato je bil srečen, da je svoje življenje posvetil športu. Bil je hvaležen, da je bil športnik. Saj ga je šport izobrazil v človeka, ki se lahko spopade z vsemi tegobami in z vsem veseljem, ki jih življenje ponuja.

Generacije kolesarjev se ga bodo spominjale kot enega najbolj­ših trenerjev. Trener je športniku drugi oče, vendar on to ni nikoli hotel biti. »Oče je samo eden, trenerji pa se skozi športnikovo kariero vrstijo drug za drugim,« je dejal. Vsak trener ti nekaj zapusti. Njegova zapuščina je bilo znanje oziroma kar spretnost, ki jo potrebuješ, ko premaguješ poraz. Tak je bil Bojan. V vsakem trenutku nam je znal povedati točno to, kar nam je pomagalo. Bil je obliž za vsako rano.

Umrl je tam, kjer je bil najraje – na kolesu, na cesti, skupaj s prijatelji. Redkokdaj je kolesaril sam, vedno je želel najlepše trenutke preživeti v najboljši družbi. Vsak od nas ga bo pogrešal na svoj način. Jaz ga bom zaradi njegovega fantastičnega smisla za humor, njegovih toplih in pravih besed ter občutka za prijateljstvo. Bojan Udovič je bil veliko več kot »nekdanji vrhunski kolesar«.