Energetski koncept v javni obravnavi

Besedilo: Tjaša Sterle Polak
Kategorija: Tržič / / 10:31

Lokalni energetski koncept tržiške občine je do sredine avgusta v javni obravnavi.

Tržič – Občina Tržič je lani pristopila h Konvenciji županov, evropskemu gibanju, ki se je prostovoljno zavezalo k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojih območjih. Podpisniki konvencije so se zavezali, da bodo izpolnili in presegli cilj Evropske unije glede 20-odstotnega znižanja emisij CO2 do leta 2020. Ker je obdobje, ki ga obravnava aktualni energetski koncept, že poteklo, je občina Tržič naročila novega. Tega je izdelala Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), ki pa se je dotaknila tudi dveh pro­blematičnih področij v občini – stavb pod spomeniškim varstvom in območij Nature 2000.

Katarina Pogačnik iz agencije je na nedavni seji občinskega sveta svetnikom pojasnila, da bo lokalni energetski koncept, ki je v javni obravnavi do 15. avgusta, služil kot pripomoček pri načrtovanju sanacij javnih stavb kot tudi pri svetovanju občanom, ki se bodo lotili prenove svojih nepremičnin. V občini Tržič kar 70 odstotkov porabljene energije proizvedejo sami, a potencial za prihranek je še vedno velik – bodisi z energetskimi sanacijami javnih in stanovanjskih stavb kot tudi zamenjavo 955 neustreznih svetilk v javni razsvetljavi.

LEAG je v poročilu izpostavila izrabo lesne biomase, bioplina, sončne, vetrne in vodne energije ter izrabo komunalnih odpadkov. Svetnike je pri tem zmedlo in hkrati razveselilo dejstvo, da so v poročilo vključena tudi območja Nature 2000, na katerih naj bi bila kakršna koli gradnja prepovedana. »Ohranjanje narave je pomembno, vendar bi v primeru, če se pokaže potencial, s primernimi projekti tega morali izkoristiti,« je pojasnila Katarina Pogačnik. Župan Borut Sajovic je pri govoru o možnosti postavitve vetrne elektrarne na Dobrči in izpostavljanju težav, s katerimi bi se srečali upokojenci, če bi se odločili za postavitev sončne elektrarne na strehi ali manjše hidroelektrarne, pojasnil, da so hoteli v koncept zajeti vse možnosti, »kar pa seveda ne pomeni, da jih bomo tudi izkoristili«.

Občinske svetnike je zanimala tudi izraba deponijskega plina na odlagališču nenevarnih odpadkov Kovor. Pogačnikova je pojasnila, da je izraba omenjenega plina na meji rentabilnosti, investicija pa bi bila zanimiva predvsem iz ekološkega in ne toliko iz ekonomskega vidika. Komunala je lani dala izdelati analizo energetske izrabe odlagališčnega plina, pri tem pa je ugotovila, da bi plin lahko izrabljali 10 let po prenehanju odlaganja odpadkov. Vprašanje je, ali bi s prodano energijo pokrili tudi investicijo, za katero bi se odločili le, če bi jim s sofinanciranjem pomagala država ali kakšen drug investitor.