S Tajske v Mongolijo

Adam in Katja Kotnik sta mlada zakonca iz Leš pri Tržiču, ki ju med drugim družita veselje do spoznavanja novega ter pomoč soljudem doma in po svetu.

Leše – Katja je 29-letna inženirka kmetijstva in inženirka naravovarstva, Adam pa 26-letni računalnikar. Letošnji marec sta preživela v tajskem mestu Chiang Mai, kjer sta pod okriljem Krščanske adventistične cerkve pomagala v tamkajšnji sirotišnici in pri dvigu ravni samooskrbe. Lešana sta pričakovala, da bodo pogoji v sirotišnici s petdesetimi otroki, ki je tajska vlada ne podpira in je oskrbovana s pomočjo donacij, slabši, a sta se zmotila. »Za otroke, ki v sebi nosijo žalostne zgodbe, je dobro poskrbljeno. Imajo odgovornosti in morajo delati, da pridobijo delovne navade, dovolj časa pa je namenjenega tudi druženju, igri in ohladitvi v naravnih vodah,« pojasni Adam.

Ena izmed večjih težav, s katerimi se sooča Tajska, so odpadki, saj jih zaradi neurejenih komunalnih storitev nihče ne odvaža. Potem ko sta izdelala natančne načrte, sta Adam in Katja na območju sirotišnice poskrbela za obnovo obstoječega in nakup ter primerno postavitev novega, večjega vodnega zbiralnika, vodovodno napeljavo, namestitev vodne črpalke, električno napeljavo … Kljub omejenim finančnim sredstvom in pomanjkanju kvalificiranih delavcev sta Lešana vzpostavila namakalni sistem in tamkajšnje prebivalce naučila, kako naj čim bolje poskrbijo sami zase. Kot sta izvedela kasneje, zdaj vse potrebno pridelujejo sami, zgradili pa so celo trgovino, v kateri prodajajo presežek pridelane hrane, s čimer so si zagotovili dodaten zaslužek.

Podobne naloge kot tiste, ki sta jih uspešno izpolnila na Tajskem, si Adam in Katja zastavljata tudi za dveletni projekt v Mongoliji, kamor odhajata tretjega avgusta. Njun cilj, tako imenovana akademija Starting Point Life University, se nahaja blizu mesta Erdenet na severu, ki leži na 1240 metrih nadmorske višine in za katerega je značilna suha in mrzla pokrajina. Večini leta vlada zima, poletje, ko pridelajo največ hrane, pa je kratko. Zaradi nenehnih in nenadnih vremenskih sprememb je pogost pogin živali, kar pomeni izgubo glavnega vira zaslužka in slabše življenjske pogoje, zato Mongoli stremijo k dvigu ravni samooskrbe s poljedelstvom in vrtnarstvom. Adam in Katja se bosta med drugim tako lotila gradnje rastlinjakov, vzpostavitve ogrevalnega sistema, vodovodne napeljave ter postavitve štirikilometrske zaščitne ograde. In kaj je tisto, kar ju žene v tovrstne zahtevne podvige? Kot je v imenu obeh povedal Adam, je to vprašanje, »ali bo naše življenje, ko se bo nekoč odvrtelo pred našimi očmi, vredno ogleda. Če ljudem lahko kaj ponudimo, jim dajmo, ne da bi v zameno karkoli pričakovali. V življenju se nam tako ali drugače vse povrne.«