Ukinili obvezno vodenje knjigovodstva za kmetije
Pot do ukinitve obveznega knjigovodstva je bila dolga – od zbiranja najmanj pet tisoč podpisov volivcev do sprejetja v državnem zboru.
Kmetijski ministri držav, članic Evropske unije (EU), so na zasedanju Sveta EU obravnavali razmere na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki, na katerem je zaradi ukinitve mlečnih kvot in prepovedi izvoza kmetijsko-živilskih izdelkov na trg Ruske federacije vse več težav. Države pozivajo Evropsko komisijo k sprejetju dodatnih ukrepov, tudi k uvedbi izvoznih nadomestil. Slovenski minister Dejan Židan je ob tem dejal, da se v Sloveniji posledice razmer na trgu z mlekom kažejo tudi v odkupni ceni mleka, ki se je od lanskega marca do letošnjega maja znižala kar za četrtino.
Kranj – »V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pričakujemo, da bo država v prihodnje že v osnovi zagotovila za kmetijstvo spodbudnejšo in prijaznejšo zakonodajo in da takšnih akcij, kot je spremljala spremembo zakona o dohodnini, v prihodnje ne bo treba ponavljati.« Tako je v ponedeljek, še preden je državni zbor potrdil zakonske spremembe, dejal Cvetko Zupančič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je ob koncu marca zaradi vse glasnejših zahtev članstva po odpravi obveznega knjigovodstva na kmetijah pa tudi iz protesta proti »gluhi« državi začela z akcijo zbiranja podpisov volivcev za vložitev predloga zakonskih sprememb v parlamentarni postopek. Zbornica je v roku zbrala dovolj podpisov – prek pet tisoč, pri tem so sodelovali tudi gorenjski kmetje – in potlej v državni zbor vložila predlog za spremembo zakona. Ker je vlada dala v državni zbor še svoj predlog zakona, je odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko oba zakonska predloga združil v enega, vanj pa vnesel tudi glavne rešitve, ki jih je zagovarjala kmetijsko-gozdarska zbornica. Državni zbor je v ponedeljek zakon soglasno, s podporo vseh parlamentarnih strank in vseh navzočih poslancev, tudi sprejel, s tem pa se je »kalvarija« za spremembo zakona končala.
Kot je v uvodu parlamentarne razprave povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, zakon s 1. januarjem 2016 ukinja obvezno vodenje knjig za kmete, katerih povprečni skupni pavšalni dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v dveh zaporednih letih presega 7500 evrov. Kmetje se bodo odtlej lahko glede na stroškovno in administrativno obremenitev sami odločali o načinu obdavčitve, a da bi preprečili morebitne zlorabe, spremenjeni zakon določa, da se za vodenje knjigovodstva lahko odloči le kmet, ki je hkrati zavezanec za davek na dodano vrednost in mora torej v vsakem primeru voditi knjige.
Spremenjeni zakon o dohodnini tudi na novo določa, od katerih dohodkov, pridobljenih z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, se ne plačuje dohodnine. Med takšne neobdavčljive dohodke štejejo plačila za nekatere ukrepe kmetijske politike – podpore za sheme kakovosti za kmetijske pridelke, kmetijsko okoljska podnebna plačila, plačila za ekološko kmetovanje, za t. i. zeleno komponento, za dobrobit živali, za gozdarsko okoljske in podnebne storitve ter za ohranjanje gozdov, plačila za območja Natura 2000 ter za območja z naravnimi in drugimi omejitvami. Poleg teh štejejo med neobdavčljive tudi dohodki od opravljanja storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, plačila za ukrepe kmetijske politike, ki pomenijo dolgoročno vlaganje, plačila na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju, ki se uporablja za opravljanje osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, denarne pomoči ob naravni ali drugi nesreči, odškodnina za škodo, ki jo povzroči divjad, dohodek od štiridesetih čebeljih panjev ...