Pravnica Eva Joly (rojena v Oslu, 1943), evroposlanka in neutrudna preiskovalka bankirskega kriminala. / Foto: Wikipedija

Bančni kriminal in Eva Joly

Junija je Slovenijo obiskala francoska preiskovalna sodnica Eva Joly, ki je v odkrivanju bančnega kriminala to, kar je bila Carla del Ponte v preganjanju vojnih zločinov v Jugoslaviji. Tudi v Sloveniji bi bilo zanjo veliko dela …

V navezi: tajkuni, bankirji, politiki

Eva Joly je 18. junija predavala v Ljubljani, srečala se je s predstavniki našega bančništva in tožilstva. Politiki so se je izognili v velikem loku. Sporočilo njenega obiska bi namreč lahko bilo, da ni dovolj obtoževati le tajkune, poiskati in obtožiti je treba tudi tiste med politiki in bankirji, ki so jih h kraji spodbujali in jim pri tem držali vrečo. »Če so politiki kakorkoli dajali navodila kreditnim odborom, kateremu podjetju je treba odobriti posojilo, je takšne politike treba obtožiti. To zagotovo ni normalna poslovna praksa. Problem izvira iz dejstva, da enostavno ne verjamemo, da so se v bančništvu odvijala kriminalna dejanja. Bančnikom se je vedno uspelo izmazati s trditvijo, da financirajo ustvarjanje delovnih mest. Preprosto smo spregledali, da so med njimi pravzaprav gangsterji. Sodobna kriminaliteta je v veliki meri skoncentrirana v bančništvu. Letos je evropska komisija oglobila 15 največjih bank zaradi manipulacij z euriborjem, s čimer so zaslužile izjemne vsote denarja. Zavedati se moramo, da ima kriminal v bankah na naša življenja precej večji vpliv kot druge oblike kriminala. Gre za neke vrste organizirani kriminal. Hkrati je finančna industrija izjemno vpliven lobist v Bruslju. Pri evropski komisiji intenzivno lobira, da ne bi okrepili regulacije bančništva v senci.« To so težke besede, zato poglejmo, kdo je dama, ki jih izreka. Eva Joly je francoska državljanka, doma iz Norveške, zdaj poslanka evropskega parlamenta. Skoraj 30 let se že bori proti davčnim oazam, korupciji in pranju denarja. Razkrila je eno največjih korupcijskih afer v Evropi – Elf Aquitaine. Od 2009 je svetovalka islandske vlade pri preiskovanju propada bančnega sistema, preiskuje tudi Luxleaks in Junckerjevo davčno afero. Grozili so ji s smrtjo, vdirali v stanovanje in računalnike, a ne odneha. »Ko sem leta 2008 začela sodelovati z islandskimi preiskovalci, sem bila prepričana, da je to le uvod v podobne preiskave v Veliki Britaniji in ZDA, a se to ni zgodilo. V ZDA so sicer izpeljali obsežno senatno preiskavo finančne krize, ki je ugotovila, da so nepravilnosti državo stale 1000 milijard dolarjev, a hiše niso počistili. Banki Goldman Sachs niso rekli, da bodo z davkoplačevalskim denarjem pokrili samo tisti del izgube, ki ni posledica špekulacij. To lahko pripišemo pomanjkanju politične volje. V Evropi so bili davkoplačevalci v bančni krizi še bolj oškodovani, saj imamo bolj tvegan in večji bančni sistem. Stala jih je kar 2000 milijard evrov. Kriza, v kateri živimo od leta 2008, ni naravna katastrofa, ki je ni bilo mogoče preprečiti. Kriza je neposredna posledica tveganega poslovnega modela.« Pa še njena ocena preiskave bančnega kriminala v Sloveniji. »Kolikor sem seznanjena, preiskava poteka, a je prešibka. Imate dobrega tožilca /Jože Kozina/, vendar ima ta preskromno ekipo petih namestnikov, ki naj bi preiskali vse banke. To ni resno. Hkrati bi morale več narediti tudi banke same. Vodstva bank ne bi smela prikrivati informacij, ko so v sporne posle vpleteni visoki uradniki. Zato je transparentnost postopkov tako pomembna. Slovenci bi morali poznati imena ljudi, ki so imeli koristi od posojil, ki niso bila nikoli vrnjena. Na Islandiji so imena prišla na dan s pomočjo žvižgačev. Potekala je tudi močna parlamentarna preiskava. Iz tujine so se vrnili številni islandski bančniki in pri tem pomagali. Rezultati preiskave so imeli močan katarzičen učinek. Nekaj podobnega potrebuje tudi Slovenija …« (Vir: www.dnevnik.si) Se strinjate?

Dosegli »agreekment«

Mimo Grčije ne moremo. Zato še nekaj cvetk iz grških logov. Janis Varufakis, grški finančni eksminister: »Raje bi si odrezal roko, kot podpisal dogovor, ki ne vključuje prestrukturiranja grškega dolga.« (2. 7.) In še: »Kar počnejo z Grčijo, ima ime – terorizem.« (4. 7.) Aleksis Cipras, grški premier: »Grčija je v zadnjih letih postala eksperimentalni laboratorij za varčevalne ukrepe. A ti so bili več, kot so običajni državljani lahko prenesli.« (8. 7.) Grška upokojenka Irini Skordari: »Raje živimo v revščini, kot da pademo v kaos.« (10. 7.) Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta: »Danes smo imeli le en cilj: doseči dogovor. Po 17 urah smo ga le dosegli – agreekment.« (13. 7.)

Grk Zorba

Nazadnje se spomnimo še kultnega filma Grk Zorba (1964). Ne le zaradi Grčije, tudi zato, ker je aprila minilo sto let od rojstva igralca, ki je ta legendarni lik upodobil: Anthony Quinn (1915–2001) … Grki niso le kriza, še vedno so predvsem klasika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2016 / 12:03

Mussolini in njegov fašizem

»Za katerega evropskega politika iz prve polovice 20. stoletja lahko mirno zatrdimo, da je bral filozofska in književna dela sonarodnjakov in pošiljal avtorjem kritične pripombe in čestitke? Kdo je...

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 26. november 2010 / 07:00

Ta je dobra

O dostojanstvu življenja Z ženo na večer sediva na kavču in se pogovarjava. Beseda nanese na temo o dostojanstvu človeškega življenja. »Draga, če bom kdaj...

Prosti čas / petek, 26. november 2010 / 07:00

Adventni venčki na ogled

V nedeljo se začenja adventni čas, ko okrasimo svoje domove z adventnimi venčki. Občudovali smo jih na razstavah.

Prosti čas / petek, 26. november 2010 / 07:00

Frenkova Šrilanka

Prejšnjo sredo je bilo v Preddvoru, na Šolski ulici, pestro. Franc Delavec je praznoval petdeseti rojstni dan in ´organizatorji dogodka´ so hiteli s pripravami.

Kultura / petek, 26. november 2010 / 07:00

Po predavanju še dva koncerta

Včeraj so se v Sokolskem domu v Škofji Loki s predavanjem Aca Bišćevića in pevskim nastopom Urške Bernik začeli tako imenovani Schumannovi dnevi, ki so jih ob letošnji 200-letnici rojstva skladat...

Prosti čas / petek, 26. november 2010 / 07:00

Srce nam še vedno igra

Živa glasba, znane melodije iz bogate zakladnice svetovne rokovske glasbe z jagodo na smetani v zvočni obliki nekaterih legendarnih skladb jugoroka, pa še kaj bomo lahko zaužili na današnjem konc...