Direktorja Lipa Bohinj Franz Meliessnig in Alojz Burja ter Cristoph Kulterer, lastnik in generalni direktor skupine Hasslacher Norica Timber (z leve), napovedujejo milijonska vlaganja v bohinjski lesnopredelovalni center. / Foto: Lip Bohinj

Lip Bohinj prevzeli Avstrijci

Avstrijski Hasslacher Norica Timber, ki po novem obvladuje večinski delež Lipa Bohinj, naj bi v lesnopredelovalni center v Bohinjski Bistrici samo v naslednjih dveh letih vložil deset milijonov evrov.

Bohinjska Bistrica – Avstrijska skupina Hasslacher Norica Timber je dosedanji 35-odstotni delež v družbi Lip Bohinj povečala na 75 odstotkov, v lesnopredelovalni center v Bohinjski Bistrici pa namerava do leta 2017 vložiti deset milijonov evrov za izvedbo investicij v novo proizvodnjo peletov, dograditev žage s tračno žago in mehanizirano skladišče z lupilno linijo. Dosedanji večinski lastnik Lip Bled v družbi ohranja četrtinski delež. Hasslacher, ki na sedmih lokacijah v Avstriji, Rusiji in Sloveniji ustvari približno 250 milijonov evrov letnih prihodkov, bo obenem prevzel tudi odplačilo sedmih milijonov posojil Lipa Bohinj.

»Da bo Hasslacher postal večinski lastnik Lipa Bohinj, smo se dogovorili že ob njegovem vstopu v lastništvo družbe v letu 2009, nastop krize pa je načrte nekoliko zavrl. Prepričan sem, da je v današnjem globaliziranem svetu takšno povezovanje s strateškim partnerjem dobro tako za podjetje in zaposlene kot za lokalno okolje. Poleg tega Lip Bled nima zadostnih sredstev, da bi kakovostno razvijal obe podjetji, tako v Bohinju kot na Bledu. S prihodom avstrijskega partnerja smo to zagotovili,« je povedal Alojz Burja, direktor Lipa Bled, ki na željo Avstrijcev vsaj še dve leti ostaja tudi direktor Lipa Bohinj. Drugi direktor bohinjskega podjetja je po lastniški spremembi postal Franz Meliessnig.

Burja dvomljivce v dobronamernost tujih lastnikov odpravlja s pojasnilom, da so z avstrijskim partnerjem korektno sodelovali tudi v kriznem obdobju 2009–2012, ko je moral Lip Bohinj zaradi pomanjkanja hlodovine kupovati dražje polizdelke in je zato na letni ravni izkazoval po milijon evrov izgube. »Pravega prijatelja oz. poslovnega partnerja spoznaš v hudih časih. In to je bilo pri Hasslacherju odločilno,« je poudaril.

V Bohinju ob proizvodnji opažnih plošč zdaj razžagajo tudi okoli 70 kubičnih metrov lesa na leto, po izvedeni investiciji v novo lupilno linijo in moderno tračno žago pa bodo zmogljivosti podvojili. Kot pravi Burja, pa je za prihodnost Lipa Bohinj še pomembneje, da bodo iz odpadne biomase začeli izdelovati pelete, v nadaljevanju pa nameravajo uvesti še proizvodnjo enega ali dveh novih končnih izdelkov – ali lepljene okenske profile ali križno lepljene plošče, razmišljajo pa tudi o kogeneraciji, tj. proizvodnji električne energije iz biomase, ki je bodo ob večji zmogljivosti žage imeli zadosti. »Trenutno imamo z opažnimi ploščami samo en končni izdelek, zato smo ob krizah precej ranljivi, kar se je v zadnjih letih, ko je evropsko gradbeništvo zašlo v težave, tudi potrdilo. Z diverzifikacijo produktnega portfelja se bomo temu izognili. Poleg tega sedaj za opažne plošče uporabljamo samo hlodovino slabše kakovosti, z novimi produkti pa bomo lahko učinkovito uporabili tudi kakovostnejši les. Tak poslovni model bo na dolgi rok zagotovo uspešen. Poleg tega imamo vse potrebne danosti – hlodovino v neposredni okolici in dovolj pokritih proizvodnih površin, le v sodobno opremo moramo še investirati,« pojasnjuje. Lip Bohinj je sklenil tudi pogodbo s Petrolom za daljinsko ogrevanje Bohinjske Bistrice. »Petrol bo kot koncesionar zgradil primarno in sekundarno omrežje, mi pa bomo dobavljali toplotno energijo iz biomase,« je še razložil Burja.

Tako Lip Bohinj kot Lip Bled sta v prvi polovici leta poslovala dobro, prodajo sta oba povečala za 14 odstotkov, s čimer presegajo načrtovane rezultate, je še pojasnil Burja in dodal, da jih nov investicijski cikel čaka tudi na Bledu. Samo letos bodo zanje namenili milijon evrov, v naslednjih petih letih pa bodo v posodobitev in razširitev proizvodnje vrat vložili približno osem milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 30. julij 2015 / 11:32

Izbira dimnikarja bo prosta

Država namerava na področju dimnikarstva vpeljati licenčni sistem, kar pomeni, da bo uporabnik prosto izbiral izvajalca dimnikarskih storitev, enkrat letno pa ga bo lahko tudi zamenjal.

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Ela in Lejla

Mladi glasbenici Ela Adamec (kitara) in Lejla Rakovič (harmonika) skupaj nastopata dobro leto, tako v okvirju Glasbene šole Jesenice kakor na različnih kulturnih prireditvah in slovesn...

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Adam in Eva z napako

Tokrat že šestič, v Cankarjevem domu, 17. maja 2007.

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Velika sestra

V Veliki sestri beseda "svizec" ne obstaja.

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Magdalena

Čas za prijavo del na razpis 9. mednarodnega festivala kreativnih komunikacij se počasi izteka. Magdalena je mednarodni festival za oblikovalce, t...

Mularija / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Indijski vlak za pet centov

V sklopu projekta Kulturno povezovanje aprila in maja na petih gorenjskih šolah in vrtcih gostijo študente iz Indije, Romunije, Turčije in Kolumbije.