Kako so se oblačili nekoč

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Preddvor / torek, 14. julij 2015 / 09:39

V Preddvoru so ob letošnjem občinskem prazniku predstavili knjigo Oblačilna podoba Preddvorčanov in okoličanov v preteklosti avtorjev Bojana Knifica in Tadeje Pance.

Preddvor – Knjiga je nadaljevanje študije, narejene leta 2011 za potrebe prenove kostumske podobe odrasle folklorne skupine Folklornega društva Preddvor. Vsebinsko obravnava oblačenje kmečkega in delavskega prebivalstva v Preddvoru in okolici ob koncu 19. do srede 20. stoletja.

Knjiga je torej tesno povezana s preddvorsko folkloro, ki deluje od leta 1952 in danes šteje sto članov v dveh otroških in dveh odraslih skupinah. Tako smo o njej veliko slišali ob predstavitvi knjige o oblačilni dediščini. Folklornik je bil tudi župan Miran Zadnikar, ki je v mladih letih plesal pod mentorstvom Mirka Udirja, Alenke Krišelj, Tončke Marolt ... Ob predstavitvi knjige, katere izdajo je podprla tudi občina, poleg nje pa so dobili denar tudi iz evropskih virov, je tako obudil spomine na zlata leta preddvorske folklore, o njej sta spregovorila tudi sedanja vodja Miha Rozman in Mateja Nosan ter Mirjam Pavlič iz Zavoda za turizem Preddvor. Slednja je spomnila tudi na boljše čase preddvorskega turizma, ko so goste pri hotelu Bor s svojim nastopom vsakokrat pozdravili folklorni plesalci. Pomembno vlogo pri nastanku knjige je imel Tomaž Rehberger, folklornik, strastni ljubiteljski raziskovalec in poznavalec folklorne in oblačilne dediščine. Že kot otroka ga je bolj kot vsaka risanka privlačila pripoved starejših ljudi o tem, kako so včasih živeli, delali, se oblačili, pozneje je začel zbirati do 150 let stara oblačila. Pravi, da so jih ljudje metali stran, kakšno pa mu je zbudilo pozornost, ko so se vanje otroci oblačili za maškare. Danes ima doma precejšnjo zbirko izvirnih starih oblačil. Za knjigo je, tako kot tudi drugi Preddvorčani in okoličani, prispeval tudi več fotografij. O delovnih oblačilih je manj fotografskih pričevanj, več pa o t. i. pražnjih, saj so se ljudje »zakmašno napravili, ko so se šli slikat k fotografu v Kranj«.

Kako so se oblačili v zaporednih obdobjih od konca 19. do srede 20. stoletja, kakšna so bila delovna, kakšna t. i. pražnja oblačila, kaj so si nadeli za posebne priložnosti (krst, birma, nabor, poroka, pogreb), kako moški in ženske, kako otroci ..., vse to skuša zajeti knjiga. Poleg tega je posebno poglavje namenjeno pripadnostnemu kostumiranju, narodni noši torej, ki je tudi temelj folklornih skupin. Ob predstavitvi knjige so se preddvorski folklorniki oblekli v oblačila, o katerih govori knjiga, in v njih tudi zaplesali pred sicer maloštevilnim občinstvom.