Največji napad lubadarja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 14. julij 2015 / 10:07

Gozdovom na kranjskem gozdnogospodarskem območju grozi letos doslej največji napad lubadarja v zadnjih sedemdesetih letih, po oceni zavoda za gozdove naj bi prizadel okoli sto tisoč kubičnih metrov dreves. Na blejskem območju napovedujejo okoli šestdeset tisoč kubičnih metrov »lubadark«.

Kranj – Zavod za gozdove je v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta »evidentiral« za posek 285 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenih iglavcev, od tega kar 84 tisoč »kubikov« v drugi polovici junija. Količina napadenega drevja je za 37 odstotkov večja kot v primerljivem lanskem obdobju in za osem odstotkov večja kot v prvem polletju leta 2005, ko je lubadar napadel 755 tisoč kubičnih metrov iglavcev, kar je bila rekordna količina v zadnjih dvajsetih letih. »Kolikšna bo letošnja škoda, je težko napovedati, vse pa kaže na to, da bo rekordna v zadnjih sedemdesetih letih in da bomo ob koncu leta poročali o milijonih kubičnih metrov,« je napovedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, in dodal, da je bila pretirana namnožitev lubadarja zaradi predlanskega žledoloma in letošnjega vetroloma sicer pričakovana, problem pa je v tem, da je takšno razmnožitev možno zmanjšati šele čez nekaj let, saj »hrošči« iz enega nepravočasno posekanega drevesa lahko napadejo od deset do dvajset drugih dreves.

Napada že tudi zdrave sestoje

Napad lubadarja je najhujši na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem gozdnogospodarskem območju, kjer je bilo tudi največ v lanskem žledolomu poškodovanega drevja, pri tem pa se je najbolj razširil v predelih, kjer posek in spravilo poškodovanih iglavcev še nista končana. Kot je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda, se je na kranjskem območju čezmerna razmnožitev lubadarja nakazovala že predlansko jesen, potlej pa sta sledili dve naravni ujmi, ki sta ustvarili dobre naravne pogoje za še nadaljnjo množitev. Najprej je močan veter novembra 2013 polomil več kot sto tisoč kubičnih metrov dreves, nato so lani sledili katastrofalni žledolom in še nekaj manjših vetrolomov, tako da je skupna količina poškodovanih dreves presegla milijon »kubikov«. Medtem ko je lubadar lani napadal predvsem v ujmah poškodovana drevesa, je letos začel napadati tudi zdrava drevesa in cele sestoje iglavcev. Do konca junija so v območju evidentirali za posek več kot 12 tisoč kubičnih metrov »lubadark«, kar je za petino več kot kdajkoli doslej v enakem obdobju. Junijska krivulja porasta količine napadenega drevja je dosegla dvakrat večji naklon od tistega, ki je običajen za julij in avgust, ko je sicer porast največji. »Letos napovedujemo rekordno količino »lubadark«, ocena je, da se bo gibala okoli sto tisoč kubičnih metrov,« je dejal Janez Logar in dodal, da se lubadar močneje pojavlja v nižinskem svetu in še posebej v sredogorju do nadmorske višine osemsto metrov. Stanje je glede pojavljanja žarišč lubadarja in količine napadenega drevja najslabše v Poljanski dolini, to je na območju krajevne enote Poljane, kjer so doslej odkrili za 6600 »kubikov« napadenih dreves. Na območju krajevne enote Kranj, to je v širši okolici Kranja, so evidentirali 4000 kubičnih metrov »lubadark« in v nižinskem delu krajevne enote Preddvor - Udinboršt 1500. Stanje v Selški dolini je za zdaj še stabilno in obvladljivo, enako velja tudi za krajevno enoto Tržič in za višje predele krajevne enote Preddvor (Kokra, Jezersko).

Gozdarji ne morejo sproti odkazovati

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so po podatkih blejske območne enote zavoda za gozdove doslej odkrili petsto žarišč lubadarja s skupno 12 tisoč kubičnih metrov napadenih dreves, od tega približno polovico količine v zadnjem mesecu. Količina je občutna večja kot v enakem lanskem obdobju, ko so evidentirali za osem tisoč kubičnih metrov »lubadark«, vendar se je lubadar lani zaradi deževnega vremena širil zelo počasi, tako da so do konca leta odkazali za 19 tisoč kubičnih metrov »lubadark«. Kot je povedala Vida Papler - Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski enoti zavoda, se nova žarišča pojavljajo tako hitro, da revirni gozdarji ne morejo sproti odkazovati napadenega drevja. Lastniki so ga doslej posekali in pospravili 6700 kubičnih metrov. V prvih mesecih je sanacija potekala sproti, tako da kakovost in cena hlodovine nista bili bistveno slabši od običajne, v zadnjih mesecih pa se zaostanek povečuje, saj lastniki in izvajalci del niso kos hitri širitvi lubadarja. Zamik se kaže v tem, da je lubadar zalegel jajčeca že v naslednja drevesa; pomeni pa tudi bistveno slabšo odkupno ceno hlodovine, saj je pri kubičnem metru razlika med zdravim lesom in »lubadarkami« od 20 do 50 evrov. »Za letos napovedujemo 60 tisoč kubičnih metrov »lubadark«, kar pomeni škodo okoli 1,6 milijona evrov,« je dejala Vida Papler - Lampe in dodala, da je med žarišči lubadarja in lokacijami lanskega žledoloma precejšnja povezanost. Največ se pojavlja na območjih, kjer so v žledolomu poškodovane iglavce posekali in pospravili pozno, na območjih, kjer smreka raste na plitvih apnenčastih tleh, in tam, kjer so drevesa oslabili tudi spomladanski močni vetrovi. Največ žarišč je med Bohinjsko Bistrico in Nomenjem, med Bohinjsko Belo in Bledom ter na pobočjih Jelovice in Radovne. V borovih gozdovih med Belco in Martuljkom se pojavlja tudi borov lubadar.

Ni treba čakati na odločbo

V zavodu za gozdove pozivajo lastnike gozdov, da redno vsak teden pregledajo svoje gozdove in o opažanjih obveščajo revirnega gozdarja. Če odkrijejo »lubadarke«, jim ni treba čakati na odločbo zavoda, s posekom in spravilom ter z izvedbo preventivnih varstvenih del lahko začnejo takoj, dovolj je, da o tem prej obvestijo zavod. Rok za posek je od 14 do 21 dni. Tudi pri tem poseku velja, da morajo zaradi zagotavljanja sledljivosti lesa voditi listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti.

Najučinkovitejši ukrep za zatiranje lubadarja je čim hitrejši posek in odvoz napadenega lesa iz gozda v lupljenje oz. nadaljnjo predelavo, pri tem pa največjo težavo predstavljajo težko dostopni, hriboviti predeli, kjer je spravilo težavno ali sploh ni možno. Dodatna težava so neznane ali slabo označene parcelne meje, ponekod pa spravilo otežujejo ali onemogočajo bližja naselja, ceste in železnica.