Odmaknjen vrh

Šavnik (1574 m) – Odmaknjen vrh nad Soriško planino je pravzaprav vezni vrh na poti do Črne prsti, hkrati pa je tudi del Bohinjske planinske poti.

Vrhove nad Soriško planino dobro poznamo, redko se pa odločimo obiskati Šavnik, ki je od Soriške planine malce oddaljen, a še vedno vezni vrh na poti do Črne prsti. No, če sledimo Slovenski planinski poti, se ga izognemo, če delamo Bohinjsko planinsko pot, pa je obisk obvezen. Pa pojdimo tokrat na Šavnik.

Iz Škofje Loke se po Selški dolini odpeljemo mimo Železnikov in Zalega Loga do vasi Sorica, od koder nadaljujemo naprej do Bohinjskega sedla, kjer so parkirišča za Soriško planino. Do prevala se lahko zapeljemo tudi z bohinjske strani; iz Bohinjske Bistrice skozi Nemški Rovt proti Sorici.

S parkirišča se usmerimo proti Litostrojski koči, od koder se nam odpre pogled na venec vrhov, ki sestavljajo Soriško planino. Na drevesu opazimo smerokaz Šavnik in Možic ter nadaljujemo rahlo desno, po zgornji poti; leva gre po smučišču na Lajnar. Vzpenjamo se vzporedno s smučiščem in počasi pridobivamo na višini. Višje se pot obrne v desno in se mestoma strmo povzpne na manjše sedelce. Sledimo spodnji, levi poti, ki nas pripelje direktno do nekdanje italijanske kasarne. Gremo mimo nje in se mimo kapelice povzpnemo na mulatjero, ki ji sledimo v desno; z leve se nam priključi pot z Lajnarja. Pred seboj zagledamo Možic z opazovalno kupolo, mi pa sestopimo na sedlo, kjer vidimo smerokaz. Desno gre pot proti Možicu, mi pa krenemo levo v smeri Črne prsti in Šavnika. Na začetku zložna pot, začne v gozdu vijugati in precej izgubimo na višini. Ko stopimo iz gozda, smo v travniški dolinici in pred seboj zagledamo sedlo, na katerega se povzpnemo. S sedla se desno odcepi pot na Šavnik, naprej pa gre markirana pot proti Črni prsti, mimo vrha Bače in Koble. Pot se najprej zložno povzpne do gozda, potem pa sledijo okljuki, ki nas pripeljejo na greben, po katerem se strmo povzpnemo do vrha Šavnika. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjižico, saj je Šavnik del Bohinjske planinske poti.

Travnat vrh, ki je pozimi priljubljen turnosmučarski cilj, nagradi z lepim razgledom: greben Soriške planine z Možicem in Slatnikom, greben Vrha Bače, Koble do Črne prsti, Porezen in seveda, osrčje Julijskih Alp z očakom v sredini, v ozadju pa greben Karavank, bolj proti vzhodu pa greben Kamniško-Savinjskih Alp.

Z vrha sestopimo po poti vzpona, morda obiščemo še Možic in se vrnemo čez Slatnik in Lajnar, s katerega sestopimo direktno po smučišču. V teh dneh je Soriška planina raj za nabiralce … s slamnikom na glavi in papirnatimi ali tekstilnimi vrečkami za pasom … Zakaj? Zaradi ranjaka oz. medvedovih tačk, materine dušice, marjetic itd. Ampak previdno z zelišči … Ne gredo vse rož'ce skup'.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Če nam čas dovoljuje, pa obiščimo še Možic in druge vrhove Soriške planine.

Nadmorska višina: 1574 m
Višinska razlika: 300 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5