Apollo pristal v NKBM

Ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj bosta za državno banko NKBM plačala za mnoge prenizko ceno dvesto petdeset milijonov evrov.

NKBM prodan za dvesto petdeset milijonov evrov

Slovenski državni holding je v torek z ameriškim investicijskim skladom Apollo ter Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) podpisal 250 milijonov evrov vredno pogodbo o prodaji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Apollo tako postaja lastnik 80-odstotnega, EBRD pa 20-odstotnega deleža NKBM. Kupoprodajna pogodba vsebuje nekaj državnih jamstev, med drugim bo v celoti jamčila za morebitne odškodnine izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic, če bo ustavno sodišče odločilo v njihovo korist, kar pomeni za okoli šestdeset milijonov evrov potencialnih jamstev. SDH po besedah predsednika uprave Mateja Pirca ocenjuje, da bo imela prodaja NKBM investicijskemu skladu Apollo in EBRD pozitivne učinke za banko in njene kliente, in še zlasti za regijo, kjer deluje. Kupca sta bila po pojasnilih člana uprave SDH Mateja Runjaka izbrana kot najboljša ponudnika na podlagi najvišje ponujene cene. Za SDH je bilo poleg cene pomembno tudi to, da je Apollo kot vodilni investicijski sklad na svetu skupaj z EBRD zmožen NKBM preoblikovati oz. ji nuditi stabilno finančno in kapitalsko oporo ter poskrbeti, da se bo razvijala tudi v prihodnje in da se bo še bolj posvečala osnovni dejavnosti, to je bančništvu. V Apollu, ki naj bi v lastništvu NKBM ostal pet do deset let, so se za NKBM odločili, ker ima v Sloveniji pomemben tržni delež, je pojasnil Gernot Lohr iz sklada. Glede kupnine so med ekonomisti in politiki različna mnenja, večina pa meni, da je (pre)nizka. NKBM je sicer država decembra 2013 dokapitalizirala v višini 870 milijonov evrov, ob tem pa se je morala zavezati, da bo banko do konca 2016 privatizirala. Država bo kupnino od Apolla in EBRD dobila, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji oziroma v nekaj mesecih.

Grčija in slovenske banke

Zadnji dogodki v prezadolženi Grčiji, ki bo v nedeljo organizirala referendum o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem, ki je do Grčije neposredno izpostavljen zgolj v višini 372.000 evrov. »Tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane, slovenske banke ne bodo utrpele posledic,« je dejal. Slovenska država je bila medtem konec marca letos v okviru programov pomoči za Grčijo izpostavljena v višini ene milijarde evrov, kakršnakoli morebitna izguba pa se bo reševala v okviru območja evra za vse članice po enakih načelih, je poleg Jazbeca poudaril tudi finančni minister Dušan Mramor. Ker je Slovenija t. i. periferna država, ki je bila tudi tik pred tem, da bi potrebovala program trojke, lahko pričakujemo povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko bolj otežen dostop do finančnih trgov, kot je bil doslej, je še ocenil finančni minister.

Pirc Musarjeva na čelu Rdečega križa

Pravnica, nekdanja novinarska in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ta teden postala predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS). Decembra lani je sicer na podpredsedniškem mestu nadomestila sedanjega predsednika državnega zbora Milana Brgleza. Po izvolitvi je Pirc Musarjeva dejala, da ji vodenje največje slovenske humanitarne organizacije predstavlja izziv in obenem odgovornost, a ima veliko volje in energije, s katerima želi RKS doprinesti še večjo prepoznavnost in širiti zavedanje o dobrodelnosti, predvsem med mlade.

Finska: oprostitev predstavnikov Patrie

Finsko prizivno sodišče v Turkuju je pred dnevi kot neutemeljene dokončno zavrnilo obtožbe proti četverici visokih predstavnikov podjetja Patria zaradi sumov podkupovanja slovenskih predstavnikov pri 278 milijonov evrov vredni prodaji oklepnikov. Prizivno sodišče se je strinjalo z odločitvijo okrožnega sodišča, ki je četverico oprostilo krivde, ker 'ni zadostnih dokazov, da bi obtoženi sodelovali pri oz. da bi vedeli za razdelitev provizije za svetovanje, ki je bila plačana avstrijskemu svetovalnemu podjetju (...) z obljubo ali izplačilom podkupnine'. Predsednik SDS Janez Janša, ki čaka na morebitno ponovitev sojenja v zadevi Patria, je sodbo takoj komentiral na Twitterju z zapisom, da se je murgelski veliki pok, prek Draga Kosa izvožen na Finsko, tudi tam razblinil. »Počasi prihaja čas plačila,« je dodal. Slovenski tožilec v primeru Patria Andrej Ferlinc pa je ocenil, da finska sodba ne more vplivati na odločitev samostojnih pravosodnih organov v Avstriji in Sloveniji. Po njegovem je sedaj za slovensko tožilstvo po pravnomočni obsodbi v Avstriji položaj videti tako, kot bi avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl deloval samostojno.