Gibanje življenja

Festival sodobnih odrskih umetnosti Kalejdoskop v organizaciji KD Qulenium je tudi letos postregel z angažiranimi, barvitimi in čarobnimi plesnimi ritmi.

Produkcija KD Quileniuma pod ustvarjalnim vodstvom Saše Lončar se vsako leto širi in z nadgradnjo festivalskih elementov prebija tako produkcijski kakor tudi vsebinski okvir, obenem pa ostaja poklon ustvarjalcem in dar občinstvu. Je tisti robni kamen, ki vrača smisel, ki ustvarja zarezo v času, premik in potopitev v neko drugo sfero.

Izjemno spretno je občinstvo med javno in privatno sfero popeljala Ana Romih. Plesno kreacijo Marry-go'-round je zasnovala na 'šamanističnem' potovanju, pri čemer je transgresijo obarvala izrazito sodobno. Preigravanje meja lastne telesnosti, fizične vzdržljivosti, prehoda med sferami konceptualne in obrtniške plesne izpiljenosti je vešče prenesla na drugo stran ter vse osvobodila primeža racionalnega, mentalnega vidika materije ... Jan Rozman in Alja Ferjan sta se predstavila z interdisciplinarno predstavo v nastajanju z naslovom IndEscp. Preigravala sta naključja, vpisana v organskem in anorganskem. Premeščanja in preoblikovanja, ki jih poganja niz silnic, niz pogojev, ki tečejo v neznano, so se razpirala predvsem v talni projekciji, prezasičeni s podobami.

Vsekakor je delovati in ustvarjati enako razvijati sebe in razvijati svoje delo, svoje stvaritve. Prav ta razvoj spretnosti koreografskih prijemov in misli sta razprla tudi plesna bloka Gibotron in Giboskop. V Gibotronu so se s samostojnimi plesnimi miniaturami predstavili plesalci in plesalke, ki delujejo v okviru KD Qulenium. Mnoge od njih si je bilo mogoče ogledati že na državnem tekmovanju plesnih miniatur Opus, ki je potekal aprila v Ljubljani, kjer so si z dovršenimi in domiselnimi koreografijami prislužili najvišja priznanja. Ne preseneča torej, da so predstavitve tudi tokrat navdušile obiskovalce.

»Kalejdoskop je mogoče brati kot metaforo življenja, gibanja in ga kot takega zvezati s plesom. Tako kot pogled skozi okular kalejdoskopa premešča in ustvarja pisane podobe, ples vztrajno išče in ustvarja pogoje svojega utelešenja ter s spletanjem gibalnih, vizualnih in zvočnih podob v umetniško delo. Sodobni ples se od nekdaj premika po robovih (poznanega). Z vztrajnim (na)gibanjem preko svojih limit pa išče prostore in načine svojega utelešanja. Robna pozicija, ki ji je sodobni ples še vedno zapisan, se prav na primeru Kalejdoskopa ali bolje iz perspektive KD Quileniuma, vselej znova pokaže kot mesto, iz katerega se pogled šele razpre, bit utelesi v neki drugačni in nepričakovani smeri. Ples se razkriva kot gibalo življenja samega. Kot jedro, iz katerega vznikajo raznotere povezave; povezave gibov spajajo plesne kreacije; koreografski vložki nadgrajujejo druge uprizoritvene forme, obiskovalci kot gibalci spremljajoč dogodke, razpršene po mestu, ustvarjajo družbeno koreografijo, ogreta telesa se v ritmih elektronske glasbe povezujejo v skupke, v organsko tvorbo enega telesa,« je Kalejdoskop strokovno ocenila Jasmina Založnik.