Zmagovalec evropskih iger

Telovadec Sašo Bertoncelj je osvojil prvo slovensko medaljo na evropskih igrah. V Bakuju je bil zlat na konju z ročaji. Danes odhaja na enotedenski dopust, po njem pa bo začel s pripravami na jesenski del sezone, katerega vrhunec bo svetovno prvenstvo. Želi si medalje in vozovnice za olimpijske igre.

Brnik – V soboto je Slovenija na prvih evropskih igrah v Bakuju dobila prvo medaljo, in sicer zlato. Zanjo je poskrbel telovadec Sašo Bertoncelj iz Gorenje vasi pri Retečah. Najboljši je bil na konju z ročaji. V domovino se je vrnil v nedeljo zjutraj. Skupaj z njegovimi domačimi smo ga pričakali na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.

S prvih evropskih iger v zgodovini ste se vrnili z zlato medaljo. Ste pred odhodom imeli v mislih tak scenarij?

»Vedno, ko grem na tekmo, vem, da sem tega sposoben, da lahko dosežem vrhunski rezultat in pridem vsaj med najboljše tri ali finaliste. Tokrat se je izšlo po mojih željah. Lepše ne bi moglo biti.«

Kot sem izvedela, je tik pred poletom v Baku prišlo do neljube težave.

»Končno sem se po vseh težavah v letošnji sezoni nekako sestavil skupaj. Zadnja tekma je bila že kar dobra. Potem pa me je tik pred odhodom speklo v križu. Ni bilo lahko, a reprezentančna zdravniška služba je bila fenomenalna in dobro so me pripravili na nastop.«

Finale je bil v znamenju napak. Kljub temu niste taktizirali in prav to vam je prineslo zmago.

»Nastopil sem kot peti, tekmeci pred mano so delali napake. Kljub temu se nisem odločil za lažjo vajo. Na koncu je v borbi za prvo mesto odločila ravno ta moja odločnost. Domačin, ki je nastopil za mano, se je odločil za lažjo izvedbo vaje in zaostal za mano. Tekma je bila težka in močna, čeprav pogled na ocene tega ne kaže. Ko gre za prvo zlato medaljo z evropskih iger, so živci napeti in dogajajo se napake.«

Ste prvi slovenski dobitnik medalje na evropskih igrah. Ima zato še dodatno težo?

»Medaljo sem dobil včeraj in vse skupaj bo verjetno šele prišlo za mano. Čez kakšen teden se bom verjetno šele zavedal njene teže. Je pa res težka in zelo lepa.«

Z velikih tekmovanj imate že kar nekaj medalj. Kako visoko na lestvici je ta?

»Bo imela posebno mesto. Uvrščam jo ob bok vsem ostalim. Je ena pomembnejših, če ne najpomembnejša. Posebno mesto ima prva medalja, ki sem jo osvojil: bron z evropskega prvenstva leta 2010. To je prva slovenska medalja na konju z ročaji po Miroslavu Cerarju in je nekaj posebnega. Je prelomna medalja. Tudi ta iz Bakuja je na nek način prelomna.«

Tudi zaradi dosedanje sezone, ki ni bila ravno po vaših željah?

»Prav zato. Po slabših tekmah se mi je uspelo zbrati na najpomembnejši tekmi tega dela sezone in narediti rezultat. To ima še dodatno težo.«

Kaj medalja pomeni za slovensko gimnastiko?

»Mislim, da je to zame kar malce pretežko vprašanje. Upam, da bo tudi zaradi tega uspeha v dvoranah kakšen nov telovadec. Poleg tega smo znova dokazali, da smo svetovna špica in da si res zaslužimo dvorano, ki je v zaključni fazi gradnje.«

Kakšni so sicer vtisi z iger v Azerbajdžanu?

»Težko bi našel kakšno grajo. Govorim lahko le v superlativih. Vse je bilo organiziralo na vrhunskem nivoju: od infrastrukture, vasi, do organizacije. Finančno so si to lahko privoščili in so to tudi pokazali.«

Bo sedaj kaj časa za dopust?

»Na dopust grem ta torek. Od doma bom odsoten sedem dni, kar pa ne pomeni, da bom brez treninga. Z mano bodo šli majhni ročajčki, da bom lahko ostal vsaj v neki spodobni formi. Zjutraj bo najprej kavica in zajtrk, potem pa malo gimnastike: za tonus, za kondicijo.«

Glavna tekma sezone bo jeseni svetovno prvenstvo. Prostora za nova odličja imate verjetno še dovolj?

»Po tej medalji imam prostor le še za eno, a to ni problem. Bom naredil novo vitrino. Za takšne stvari se prostor vedno najde. Upam, da mi letos končno uspe nekaj lepega v jesenskem delu. Želja je medalja na svetovnem prvenstvu, česar pa seveda ne moreš napovedovati. Konkurenca bo še močnejša in ne bo lahko.«

S kakšno vajo se boste predstavili?

»Vaja bo težja kot ta v Bakuju. Bo takšna, kot sem jo izvajal že na lanskem svetovnem prvenstvu, morda še za desetinsko težja, tako da bi se približal izhodiščni oceni 17 točk. Vse elemente več ali manj že znam, le pri enem se še malce lovim.«

Kaj bo prvo, kar boste naredili, ko pridete domov?

»Vesel bom, da se bom lahko ulegel, ker smo bili celo noč na terenu. Malo smo proslavili uspeh, potem je bilo treba na letalo in ni bilo časa za spanje, tako da bo danes verjetno prišla za mano tudi utrujenost.«