Galerija najboljših

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 23. junij 2015 / 10:28

Pod plaščem Poletne muzejske noči so v soboto z razstavo Galerijsko svetišče lavreatov počastili dvajsetletnico delovanja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost.

V njej se je v dvajsetih letih zvrstilo 73 razstav likovnikov, prejemnikov Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ko si ogledujemo številna likovna dela na tokratni razstavi, ob tem spoznavamo, da je še bolj kot število gostujočih umetnikov v dvajsetih letih pomembno dejstvo, da se je v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost oblikovala izjemna zbirka, ki obsega že več kot 560 umetniških del 83 Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Gre za dela z najvišjimi državnimi nagradami v kulturi nagrajenih avtorjev, torej nespornih umetniških avtoritet v slovenskem prostoru in času recimo zadnjih sedemdesetih let.

Osrednji razstavni dogodek je bil v soboto v Galeriji Prešernovih nagrajencev, k predstavljanju svojih zbirk Prešernovih nagrajencev pa so se pridružile tudi druge ustanove, ki v svojih zbirkah hranijo dela nagrajencev, tudi Gorenjski muzej, Zavarovalnica Triglav, Elektro Gorenjska, Gorenjska banka in Aerodrom Ljubljana. V treh nadstropjih galerije slavljenke v Pavšlarjevi hiši so tako na ogled postavljena dela vseh 83 nagrajencev.

Začetki delovanja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj segajo v leto 1995, ko so v Kranju na pobudo Marka Arneža organizirali prvo razstavo pod naslovom Slikarji za Prešernovo mesto. Tej prvi razstavi so sledile štiri, ki so jih naslovili Likovni umetniki za Prešernovo mesto. »Ko smo takrat na prvi razstavi na kranjski občini predstavljali slike na slikarskih stojalih, si niti predstavljati nismo mogli, da bomo čez dvajset let odpirali tako kakovostno zbirko v lastni galeriji,« je ob odprtju razstave povedal idejni pobudnik in od vsega začetka tudi neumorni vodja galerije Marko Arnež, ki je hkrati dodal, da zbirke danes ne bi bilo, če ne bi avtorji največkrat kar podarili svojih del galeriji, saj so v njej prepoznali hram najkvalitetnejše sodobne likovne umetnosti. Galerija je vseskozi imela tudi podporo občine in vsakokratnega župana.

Zbirka danes po obsegu in kakovosti že močno presega lokalne okvire. Ena govornic na odprtju razstave, dr. Nadja Zgonik, je prepričana, da gre za eno redkih sistematično grajenih likovnih zbirk avtorjev iz druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Ocenjuje, da so za kakovostno zbirateljstvo pomembni trije kriteriji, in sicer, da je zbirka javno dostopna, da ima stalno lastništvo (najbolje javno), prav tako pa je bistvena sistematičnost zbirateljske politike. »Kranjska zbirka govori tudi o zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad, ob njej lahko razmišljamo, ali je na izbor vplivala politika, kdo in zakaj je bil spregledan, ali so komisije za nagrade sledile sodobnim trendom v umetnosti in podobno ...« je dodala Zgonikova in kot govori naslov razstave, galeriji dala priznanje posvečenega prostora, ki ga je treba spoštovati, hkrati pa tudi živega prostora vitalnega umetniškega dogajanja.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je med drugim poudarila pomen investiranja v umetnost, kulturo in ustvarjalnost, kar je naša najboljša naložba za prihodnost, in da smo se tega v Kranju z ustanovitvijo te galerije zavedali že pred dvajsetimi leti. Tokratnega sodelovanja z Galerijo Prešernovih nagrajencev se je veselila tudi direktorica gorenjskega muzeja Marjana Žibert. Muzej namreč k jubilejni razstavi dodaja tudi svoja tri razstavišča z izborom del nagrajencev, ki jih hranijo v umetnostnozgodovinski zbirki muzeja, ki šteje več kot devetsto del.

Kot je še povedal Marko Arnež, bo jeseni izšla tudi monografija o zbirki, ki ji bo sledil cikel predavanj o problemih zbirateljstva na Slovenskem. Najkvalitetnejša dela slovenske sodobne umetnosti bodo na ogled vse tja v pozno jesen.