Spreminjajmo prihodnost

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 16. junij 2015 / 11:55

Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost, je na spominski slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj pozval predsednik republike Borut Pahor.

Ljubelj – V spominskem parku podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je v soboto potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve taborišča. »Tu smo se zbrali, ker nam ni vseeno. Nočemo, da bi se to gorje pozabilo, nočemo, da bi se to gorje ponovilo. Hočemo in moramo storiti vse, da zgradimo boljši in bolj pravičen svet, miren in varen. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. K temu nas poleg vsega kličejo neme žrtve vojn in povojnega nasilja,« je več sto udeležencev nagovoril predsednik republike Borut Pahor.

Združena Evropa in neodvisna Slovenija sta utemeljeni na spravi, je poudaril predsednik Pahor. »Ne na pozabi – na odpuščanju in spravi. Kljub dvomom v iskrenost, kljub skušnjavam vseh vrst ne smemo nikoli opustiti dolžnosti, da med seboj krepimo vse tisto, kar nas povezuje, in strpno spoštujemo vse tisto, kar nas razlikuje,« je nadaljeval in na koncu še enkrat pozval, naj ne pozabimo surovih tragedij druge svetovne vojne.

Taborišče Ljubelj, eno od 49 podružnic Mauthausna, je bilo edino koncentracijo taborišče na Slovenskem. Delovalo je od junija 1943 do maja 1945, politični interniranci pa so gradili 1542 metrov dolg predor, katerega namen je bil izboljšanje prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. V zelo težkih razmerah je 23 mesecev garalo skoraj dva tisoč internirancev iz trinajstih evropskih narodov, od tega polovica Francozov, pa tudi Poljaki, Rusi, Jugoslovani, Nemci ... Predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič je povedal, da je bilo v taboriščih po Evropi več kot 60 tisoč Slovenk in Slovencev, največ v Mauthausnu – blizu 4200. »Skoraj 13 tisoč umrlih v plinskih celicah in sežganih v krematorijskih pečeh ne bo nikoli dobilo svojega groba, njihovi svojci ne bodo nikoli izvedeli, kje so končali njihovi predniki,« je dejal Alič in dodal: »Povsod v nekdanjih tovarnah smrti so na ogled muzejske zbirke in urejena spominka obeležja. Upam, da bomo v bližnji prihodnosti nekaj podobnega skupaj z občino in državo uredili tudi na Ljubelju v spomin in opomin, da se kaj podobnega ne bi nikoli več zgodilo.«

Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Francois Mourier je v svojem govoru zagotovil, da bo francosko veleposlaništvo v Sloveniji v celoti podprlo pobudo slovenske države in tržiške občine, da bi iz tega kraja naredili svetišče – kraj spomina: »To dolgujemo tistim, ki so se tukaj borili in ki so tukaj umrli, in vsem tistim, ki so te grozote preživeli.« Po slovesnosti je skupaj s predsednikom Pahorjem odkril prenovljeni steber, ki stoji na mestu nekdanje peči krematorija.

»Žica, stražni stolpi in nastajajoč tunel so bili zgodba, ki je 70 let nazaj ločevala, razdvojevala, danes pa združuje in povezuje – vse, brez kakšne zamere, brez slabega občutka. Spominjamo se vseh, ki jim je treba prižgati svečo danes, za nazaj. Naša naloga pa je, da ohranjamo zgodovinska dejstva, da vemo, kdo je bil na eni strani, kdo na drugi strani bodeče žice,« je zbrane nagovoril tržiški župan Borut Sajovic. Dodal je, da je še posebej ponosen na sodelovanje s sosedi, s katerimi skupaj kažejo pot novi Evropi: »Ta ima težave, a tako kot pred 70 leti bo in mora biti tudi v tej zgodbi zmagovalec.«

Ob 70. obletnici osvoboditve taborišča na Ljubelju je minuli teden v Tržiču potekal tudi dvodnevni mednarodni simpozij Politika memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije. Na simpoziju, ki se je nanašal na odnos do koncentracijskih taborišč in nacistične politike, so izbrane tematike predstavili strokovnjaki iz Francije, Avstrije in Slovenije, častni gost pa je bil profesor Peter Gstettner iz Mauthausen Komitee Klagenfurt/Celovec.