Sovražni govor je zelo težko preganjati
Mirovni inštitut je v sodelovanju z društvom UP Jesenice, zavodom Abraham in Slovensko filantropijo prejšnji teden na Jesenicah organiziral javni forum o sovražnem govoru. Povod za forum je bil poskus ustvarjanja razkola v družbi v času kampanje pred lokalnimi volitvami.
Število prijav sovražnega govora je v upadanju, policisti so tako lani obravnavali zgolj enajst ovadb in štiriinštirideset prekrškov s tega področja, kar je zelo malo.
Jesenice – Na posvetu so sodelovali Nataša Pirc Musar, predsednica Sveta za odziv na sovražni govor, Jernej Rovšek iz Urada varuha človekovih pravic, Veronika Bajt, koordinatorica projekta Z (od)govorom na sovražni govor, Neja Šmid iz Slovenske filantropije, France Marolt s Policije, novinar in komentator Dela Janez Markeš, domačinka Faila Pašić Bišić. Nataša Pirc Musar je poudarila, da je sovražni govor v Sloveniji izjemno težko preganjati, predvsem zaradi pomanjkljive zakonodaje. Faila Pašić Bišić je govorila o lastnih izkušnjah s sovražnim govorom. Neja Šmid je dejala, da opaža vedno več prikritega sovraštva ravno po slovenskih osnovnih šolah, kjer pa je zaradi politične korektnosti pogosto skrit. Janez Markeš je dejal, da je treba definicijo nestrpnosti opredeliti in postaviti v kontekst, pri tem pa se je navezal na primer Ahmeda Pašića, ki so ga nekateri mediji zaradi njegove veroizpovedi in nacionalnosti povezovali z islamskimi skrajneži. »To je del politične kampanje, v kateri se dogajajo umazane stvari. To ni opravičilo, je pa pojasnilo.« Predstavnik policije Franc Marolt je ugotavljal, da je število prijav sovražnega govora v upadanju, lani so tako obravnavali zgolj 11 ovadb in 44 prekrškov, kar je zelo malo. Policija obravnava vsako prijavo, za nadaljnje korake pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. Upadanje prijav je kot zaskrbljujoče označil Jernej Rovšek, ki je ocenil, da je za to kriva previsoka toleranca do sovražnega govora.
Zaključek javne tribune, ki so se je udeležili predvsem predstavniki jeseniških nevladnih organizacij in društev, je bil, da je treba sovražni govor najprej prepoznati, ga obsoditi in o njem širšo skupnost, predvsem pa otroke in mladostnike, tudi dobro izobraziti. Boj proti nestrpnosti je treba začeti že z vzgojo v družini in v šolskem okolju, kjer mora biti kakršna koli oblika nestrpnosti prepoznana kot nedopustna.