
O taborišču in Tržičanih
V Galeriji Atrij Občine Tržič je na ogled razstava Taborišče Ljubelj jug, 70 let osvoboditve, na odprtju pretekli četrtek pa sta novo knjigo o koncentracijskem in civilnem taborišču na Ljubelju predstavila avtorja Jože Romšak in Slavko Hočevar.
Tržič – Razstava je hkrati prvi izmed dogodkov, s katerim bodo junija v Tržiču obeležili sedemdeseto obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča, ki je pod Ljubeljem delovalo med letoma 1943 in 1945. O taborišču je bilo v preteklosti že veliko predstavljenega in povedanega, sredica tokratne razstave pa je predvsem zgodba o požrtvovalni pomoči Tržičanov internirancem.
Kot je povedala avtorica razstave Jana Babšek iz Tržiškega muzeja, je razstava na panojih sestavljena iz štirih delov. Uvodoma pridobimo nekaj osnovnih podatkov o taborišču Mauthausen ter obeh ljubeljskih taboriščih, koncentracijskem in civilnem. Sledijo panoji, posvečeni Tržičanom in njihovi pomoči internirancem. »Za tretji del razstave, imenovan Pot domov, smo izbrali štiri nekdanje taboriščnike na Ljubelju – tri, ki so še mesec dni po osvoboditvi taborišča ostali v Tržiču, to so bili češki zdravnik, ki je pomagal zdraviti nekdanje taboriščnike, in Francoza, ki sta bila člana francoske brigade Liberté, ki je nastala po osvoboditvi, opisali pa smo tudi zgodbo prvega pobeglega jetnika iz taborišča,« razlaga Babškova, ki je četrti del razstave posvetila francoski brigadi Liberté, ki je najbrž edinstven pojav po koncu vojne v Evropi. Brigadi se je pridružilo 122 francoskih internirancev, ki so se odločili še boriti proti ostankom nacističnih enot, mnogi pa so imeli predvsem željo poloviti esesovce iz vodstva taborišča.
V vitrinah si lahko ogledamo še nekatere predmete internirancev in najbrž tudi vodstva in nadzornikov taborišča, ki sta jih v zadnjih letih v okolici slednjega našla Jože Romšak in Slavko Hočevar, tudi avtorja knjige o koncentracijskem in civilnem taborišču na Ljubelju. »Zapisala sva pričevanja domačinov iz Tržiča in Podljubelja, ki se še spominjajo takratnih dogodkov in predvsem, kako so po najboljših močeh pomagali taboriščnikom, zbrala pa sva tudi več kot sto dvajset fotografij, ki govorijo o taborišču, ljudeh in tistih časih v Tržiču,« je povedal Jože Romšak in še, da se o taborišču prva leta po vojni ni govorilo, saj je bilo prepovedana tema, soavtor knjige Slavko Hočevar pa je dodal: »Zato želiva spodbuditi ljudi k razmišljanju o tem, da je bilo tudi tukaj taborišče, kjer so se dogajale tako hude stvari kot plemenita dejanja, slednja kot odraz človečnosti.«
Na odprtju razstave je nekaj utrinkov iz svojih spominov na leto 1943 in prihod prvih internirancev na tržiško železniško postajo predstavila tudi Zora Konič, katere zgodba je posebej predstavljena tudi na razstavi.
V torek je bila v Domu krajanov Podljubelj še ena predstavitev knjige in odprtje razstave, v četrtek in petek bo v Tržiškem muzeju potekal dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom Politika memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije, osrednja spominska slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem pa bo v soboto, 13. junija, ob 11. uri ob Taborišču Ljubelj.