Nerazumljene žrtve vojne

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kultura / sreda, 10. junij 2015 / 09:59

Na vojaškem pokopališču na Rebru nad Bohinjsko Bistrico je skupina umetnikov na ogled postavila sedemmetrsko sliko Živalski mrtvaški ples, ki opominja na žrtve soške fronte med živalmi.

Bohinjska Bistrica – Okoli petdeset obiskovalcev se je v četrtek zvečer poklonilo nemim žrtvam ob stoti obletnici pričetka soške fronte. Tokrat so se poklonili pozabljenim žrtvam, ki o vojnih doživetjih niso napisale spominov, temveč so bile v vojno vihro prisiljene – gre namreč za tisoče in tisoče živali, katerih življenja so ugasnila po človeški krivdi. V spomin na živalske žrtve so ob pokopališču žrtev prve svetovne vojne na Rebru nad Bohinjsko Bistrico na ogled postavili sliko Živalski mrtvaški ples, ki jo je ustvarilo Društvo za domače raziskave. Predstavitev slike so s plesno predstavo, ki je na zelo doživet način predstavljala občutja živali v vojni, dopolnili plesalci Plesalnice Bohinj.

Kot je poudaril Jani Pirnat, eden izmed avtorjev sedemmetrske slike na vojaškem šotorskem platnu, živali na bojnem polju niso avtonomne, ampak so tako ali drugače zmagovalke oziroma žrtve razmer, ki jim jih je vsilil človek: »V 1. svetovni vojni so ljudje nabor nekaterih živali izenačili z naborom vojakov in jim pripisovali patriotske lastnosti in naloge. V nesmiselni projekciji človeških vrednot so iste živali delili na zaveznike in sovražnike, na zaslužne in pogubne. Vojnim herojem so postavljali bronaste spomenike in npr. konje, mule, pse ali golobe odlikovali z medaljami in vojaškimi čini. Med živalmi, ki niso služile človeštvu, a jim je bila fronta gojišče, pa so bile podgane, vrane, miši, stenice, muhe, bolhe, uši, trakulje, gliste ... Nihče ni opeval milijonov glav govedi, prašičev, drobnice, perjadi in drugih živali, ki so končale v loncih in konzervah. Divjadi in ribam je grozilo iztrebljenje zaradi lakote in opustošenja njihovega življenjskega okolja. Na koncu vojne so vse živali brez izjeme končale v isti uravnilovki. Smrt je poenotila vse.« Sliko so prvič predstavili avgusta 2014 na Mangartskem sedlu, avtorji Alenka Pirman, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina in Jani Pirnat so priredili ikonografijo freske iz Hrastovelj, ki jo je Janez iz Kastva naslikal ob koncu 15. stoletja, na njej povorko različnih živali po vojni soški pokrajini vodijo v brezno razposajeni in norčavi okostnjaki, ovešeni z vojaško opremo, v ozadju teče krvava reka Soča, pozdravlja in salutira jim general Smrt, na prestolu ob njem pa na gramofonu igra vedno ista pesem. Dramatična slika, ki služi kot opomin na spregledane posledice vojne, je bila na ogled zgolj nekaj ur, letos pa bo gostovala na različnih razstavah po vsej Sloveniji, poleti bo tako na ogled v prostorih fundacije Poti miru v Kobaridu.