
TTIP – kaj pomeni
TTIP je kratica za Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (Transatlantic Trade and Investment Partnership). Vprašanje pa je, ali ne pomeni tudi poskusa prevlade multinacionalk nad nacionalnim.
Čezatlantski nateg?
Podpisani ne skrivam, da v razpravah o tem, kaj za Slovence kot nacijo in za vse nas kot posameznike pomeni TTIP, pripadam tistim, ki smo prepričani, da obeta več slabega kot dobrega. Tu pa bi rad povzel eno ob bolje artikuliranih mnenj proti TTIP. Avtor je bloger Rok Kralj, po poklicu srednješolski profesor. Takole zapiše: »Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (Transatlantic Trade and Investment Partnership) je prostotrgovinski sporazum med ZDA in EU, zaenkrat še v fazi pogajanj, ki potekajo za tesno zaprtimi vrati. Profesor John Hillary, izvršni direktor organizacije War on Want, je v kratki knjižici TTIP, a charter for deregulation, an attack on jobs, an end on democracy (TTIP, listina za deregulacijo, napad na delovna mesta, konec demokracije) zapisal, da je glavni cilj sporazuma TTIP 'odprava regulativnih 'ovir', ki omejujejo potencialne dobičke multinacionalnih korporacij z obeh strani Atlantika. Dejansko pa so te 'ovire' nekateri naši najbolj cenjeni socialni in okoljski standardi, kot so delavske pravice, predpisi o varni hrani (vključno z omejitvami glede GSO - gensko spremenjenih organizmov), predpisi o uporabi strupenih kemikalij, digitalni zakoni o zasebnosti in celo nove bančne varovalke, ki so bile uvedene, da bi preprečili ponovitev finančne krize iz leta 2008.' Lučka Vavpetič (Protestival) poleg tega opozarja, da je 'v sporazumu zajet tudi mehanizem ISDS (Investment to state dispute settlement), ki omogoča podjetjem, da bodo tožila vlade za sprejemanje zakonov, ki bi povzročili dejansko ali samo potencialno izgubo dobička.' Si torej lahko zamislimo, da bi v prihodnosti neka korporacija tožila vlado Slovenije, ker zaradi zakona o gozdovih ne sme posekati celotnega gozda, ki ga je kupila in je zaradi tega ob dobiček.« Sicer pa gre v tej zadevi za tri sporazume, poleg TTIP sta v igri še CETA in TISA. CETA pomeni celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (Comprehensive Economic and Trade Agreement); to je prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado, ki je sicer že sprejet, vendar ga morata potrditi še Evropski svet in Evropski parlament. TISA pa pomeni sporazum o trgovini in storitvah (Trade in Services Agreement); to je sporazum med ZDA in EU ter še nekaterimi drugimi državami – skupaj 50 držav, ki predstavljajo dobrih 68 odstotkov globalne trgovine in storitev. Kralj sklene: »Vsi trije sporazumi predstavljajo izjemno agresiven napad na naše temeljne pravice in svoboščine, na socialno državo, na naše okolje in na naše skupne vire ter nenazadnje na našo demokracijo. Dejansko gre za prefinjen korporativen prevzem oblasti in nadaljnje procese komercializacije družbe; na žalost pa politiki tega bodisi ne dojamejo bodisi nočejo dojeti. S sprejetjem teh sporazumov bodo številne države, med njimi tudi Slovenija, izgubile še preostalo ekonomsko in politično moč ter suverenost. Edino združena javnost, ki mora vključevati široko fronto nevladnih organizacij, društev, posameznikov ter posameznih prosvetljenih politikov in intelektualcev, se lahko učinkovito upre silam komercializacije, ki si skušajo podrediti svet. V igri je res veliko, zato je potreben prispevek vsakogar.« (Vir: zamisli.si) In kaj lahko državljani v tej zadevi sploh storimo? Podpisovanje protestnih peticij in udeležba na protestnih zborovanjih ne pomenita prav veliko. Zato sprašujemo, kaj bosta v tej zadevi ukrenila slovenska vlada in državni zbor?
Irski da za poroke istospolnih
»Ti rezultati me zelo žalostijo; Cerkev mora seveda, tako kot je dejal dublinski nadškof, upoštevati to realnost, a v tem smislu, da mora, po mojem mnenju, še podvojiti svoje zaveze in si prizadevati za evangelizacijo.« Tako se je nadškof Pietro Parolin (rojen 1955 v Benečiji), vatikanski državni tajnik in za papežem drugi človek v Vatikanu, odzval na izide referenduma na Irskem; na njem so Irci podprli poroke istospolnih. Za legalizacijo le-teh jih je glasovalo 62 odstotkov. To je Cerkev presenetilo, saj velja Irska za eno od trdnjav tradicionalnega katolicizma.
Odstop nogometnega samodržca
»Vsakomur odpustim, a ne pozabim.« Tako je to standardno izjavo priredil Švicar Joseph Blatter (1936), ko je bil 29. 5. že petič izvoljen za predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Ostro je napadel ameriško pravosodje (na poziv le-tega so v Zürichu tik pred kongresom priprli sedem funkcionarjev Fife) in Evropsko nogometno zvezo (Uefa); njen predsednik, Francoz Michel Platini, ga je že večkrat pozval k odstopu … Sporni Sepp je naposled to tudi storil.