Navezovanje stikov

Besedilo: Dina Kavčič
Kategorija: Mularija / petek, 5. junij 2015 / 09:49

Simona Rozman je desetletna deklica z downovim sindromom, doma iz Šenčurja, ki obiskuje šolo s prilagojenim programom. Ker je Simona zelo srčna in iskrena punca, so njeni domači prepričani, da bi vrstnikom, ki obiskujejo običajno osnovno šolo, pokazala, kako prijetni so otroci, kot je ona, pa čeprav so videti malce drugače. Prav tako pa bi se ona lahko vključila v njihovo skupnost in se od njih česa naučila. Simonin oče Franci, ki je sicer dejaven v Zvezi Sožitje, je dal pobudo, beseda je dala besedo in s pomočjo šolske psihologinje Mateje Potočnik Poljanšek in ravnateljice Majde Vehovec so se odločili, da bo Simona začela obiskovati pouk podaljšanega bivanja v OŠ Šenčur ob petkih popoldan pri učiteljici Moniki Čufer.

Kako so potekale priprave

Učiteljica Monika Simoninega prihoda ni želela prepustiti naključju, zato so se z učenci dveh oddelkov – 3. b in 3. e – o razlikah med otroci veliko pogovarjali, prebrali nekaj knjig na to temo, kot sta denimo Veveriček posebne sorte in Žan je drugačen, pogledali so si film o ljudeh z downovim sindromom, se pogovorili s starši … Ko je prišel dan sprejema, so se nanj temeljito pripravili in Simono pričakali s plesom in pogostitvijo. Kljub temu da je nekatere otroke kar malo skrbelo, kako se bodo s Simono ujeli, so kaj kmalu spoznali, da so bile vse skrbi odveč. Učenka Zala je povedala: »Bila sem kar malo nervozna, skrbelo me je, kakšna bo, čeprav sem vedela, da bo vse v redu.«

Skupni petkovi popoldnevi

Luna je povedala, da je Simona k njim prišla zato, da se ona kaj nauči od njih in oni od Simone. Učenci so vsevprek čebljali, da so otroci s posebnimi potrebami enaki kot oni, le da se težje učijo, da jih je naučila poseben ples, oni pa njo igrico John Marion iz Londona, da se z njimi igra, si podaja žogo … Maks je povedal, da ga je povlekla za ušesa, a ji tega ni zameril, Lin pa, da je Simona prijazna, iskrena, zabavna in vesela, s čimer so se strinjali vsi učenci. Ko je bila Simona v toplicah, so jo prav vsi pogrešali. Učiteljica je povedala, da jo brez težav vključujejo v vse svoje dejavnosti in projekte, ki jih ni malo.

Projekt vključevanja otrok s posebnimi potrebami se je v tem primeru izkazal za zelo uspešnega, saj je Simona otrokom veliko dala – ti otroci niso več tabu, pač pa eni izmed njih. Simona je z obiski veliko pridobila pri govoru, tudi gibalno je spretnejša, otroci pa imajo pred njo spoštovanje posebne vrste, ki se z besedami težko opiše. Simona bo v program aktivno vključena še naprej: odlično je sodelovala pri iskanju izgubljenega zaklada, učiteljica Monika pa bo v juniju organizirala še igre z vodo.

Ravno v teh dneh v različnih mestih po Sloveniji poteka deveti mednarodni festival Igraj se z mano, ki želi preseči stereotipe o otrocih s posebnimi potrebami in doseči, da bi kljub njihovi drugačnosti prepoznali njihove kvalitete in jih sprejeli kot sebi podobne.