Idealne razmere za lubadarja

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 12:36

V zgornjegorenjskih gozdovih še niso pospravili vsega drevja, ki je bilo poškodovano v zadnjih dveh vetrolomih in žledolomu, zato se gozdarji bojijo, da bo v gozdovih po vetru in ledu v prihodnjih tednih začel pustošiti še lubadar.

Bled – Glede na to, da so tudi po gorenjskih gozdovih v zadnjih dveh letih pustošile kar tri naravne ujme, vetrolom novembra 2013, žledolom februarja lani in vetrolom v začetku letošnjega leta, v gozdu pa na pospravilo še vedno čaka še okoli sedemdeset tisoč kubičnih metrov podrtega drevja, gozdarji ugotavljajo, da se v zadnjem obdobju tedensko povečuje količina drevja, okuženega z lubadarjem. »Glede na trenutno stanje lahko v nekaj tednih pričakujemo kritične razmere,« opozarja Andrej Avsenek, vodja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Kot je pojasnila vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Vida Papler-Lampe, je bilo v vetrolomu konec leta 2013 poškodovanih 44 tisoč kubičnih metrov lesa na Jelovici in Radovljiški ravnini, v žledolomu februarja lani pa kar sto sedemdeset tisoč kubičnih metrov po celotnem območju, ki ga pokriva blejska območna enota ZGS. Dodatnih dvajset tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja predvsem na Pokljuki in v nižinskem delu so gozdarji evidentirali še po vetrolomu v začetku letošnjega leta. Škode je bilo sicer manj kot drugje po Sloveniji, a je bila razpršena po celotnem območju, kar predstavlja ugodnejše pogoje za razvoj in širjenje lubadarja.

»Vse poškodovano drevje smo evidentirali in lastnikom izdali odločbe za pospravilo, v katerih so bile navedene točne količine in lokacije poškodovanega drevja. Trenutno je že sanirana večina škode po vetrolomu, a le okoli dve tretjini škode, ki jo je povzročil žledolom; v gozdu čaka na pospravilo še 58 tisoč kubičnih metrov drevja, poškodovanega v žledolomu, sedem tisoč kubičnih metrov lubadark in sedem tisoč metrov drevja, poškodovanega v vetrolomu,« pojasnjuje Lampetova, ki kot glavne vzroke za zastoje pri sanaciji navaja nezainteresirane ali neuke lastnike, zapletena solastniška in dediščinska razmerja ter nedostopna območja.

Kot je povedal Andrej Avsenek, gozdarji trenutno opozarjajo lastnike, naj vendarle čim prej izpolnijo tisto, kar so jim zapisali v odločbah, obenem pa o vseh, ki svojih obveznosti ne izpolnijo, obveščajo inšpekcije oziroma izvajajo postopke izvršbe. Obenem gozdarji opozarjajo na (pre)zapletene postopke, ki jih omejujejo pri aktivnejši sanaciji škode po naravnih ujmah. »Ob množici lastnikov, ki jih imamo – sedem tisoč na območju – so situacije, ki jih v razmerah ujm in ob obstoječih predpisih ne moremo obvladati na način, kakršnega imamo zdaj. Zato bomo državi predlagali spremembo predpisa, s katero bi naši javni službi dali tudi operativnost oziroma možnost oblikovanja lastnih ekip, ki bi s sanacijo škode lahko začele takoj.«