Za življenje, ne za v predal

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sobota, 30. maj 2015 / 09:53

Svetniki so v prvo branje dobili Strategijo razvoja občine Jezersko 2015–2020+, predstavila jo je avtorica Julija Marošek.

Jezersko – Strategijo so zasnovali skupaj z občani, saj je na začetku leta zanje potekalo več tematskih delavnic. Zlasti mladi so pokazali, da jih zelo zanima prihodnost domačega kraja. Sicer pa so ključni povezovalni dejavnik društva, ugotavlja strategija. Analiza sedanjega stanja v tej majhni občini kaže, da je mlajšega prebivalstva manj kot pred leti, da sicer ugotavljajo nizko stopnjo brezposelnosti, a tudi delovnih mest v domači občini ni na razpolago, da so okoljski kazalniki pozitivni in da se večje kmetije tržno usmerjajo, da tudi turizmu kaže malo bolje, po drugi strani pa je premalo sodelovanja med gospodarskimi dejavniki, šepa predvsem zimski turizem, tudi ni razvojnega dejavnika, ki bi se poleg občinske uprave še ukvarjal s prihodnostjo občine. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da v prihodnje ne bo več nepovratnega (evropskega) denarja za infrastrukturne projekte in se bodo morali tudi na Jezerskem bolj zanašati na lastne vire. Strategija med ključnimi izzivi omenja gospodarsko dejavnost, ohranjanje poseljenosti in kakovost bivanja, boljše pogoje za mlade družine, ohranjanje kakovosti narave ob hkratnem omogočanju prostora za razvoj. Na osnovi teh ugotovitev so izdelali 22 projektov in jih prednostno razvrstili.

Kot je dejal župan Jurij Rebolj, Jezersko strategijo nujno potrebuje, a ne za v predal, pač pa zato, da se bo občina razvijala. Drejc Karničar je ob dokumentu razmišljal, kaj bi lahko storili za razvoj Ravenske Kočne, ki je sedaj vodovarstveno območje. Voda ni zelo kakovostna in morda bi lahko poskrbeli, da bi Jezersko dobivalo vodo iz kakega drugega vira. Peter Sušnik meni, da kaže strategijo uresničevati z majhnimi koraki, saj veliki niso mogoči zaradi omejenih finančnih virov in tudi zaradi omejitev, ki jih nalaga občinski prostorski načrt in država. Iztok Tonejec je predlagal, da bi višjo prioriteto v strategiji dali skupnemu ogrevanju naselja z biomaso. Občina ima veliko svojih gozdov, torej je surovina dostopna in bi jo kazalo bolje izkoristiti. Ob tem se je vnela razprava o različnih možnostih daljinskega ogrevanja: bi na sistem priključili zgolj stavbe v občinski lasti, bi bila mogoča tudi priključitev turističnih objektov in gospodinjstev.