Na poti do družbe brez odpadkov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 21. maj 2015 / 13:41

Štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, sta se v začetku leta pridružili tudi dve gorenjski občini, to sta Bled in Gorje. Zero Waste se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki.

Zero Waste Slovenija je program društva Ekologi brez meja, katerega vizija je svet brez odpadkov. V družbi brez odpadkov, poudarjajo, bodo odlagališča in sežigalnice nepotrebni, saj bodo proizvajalci preko okolju prijaznega oblikovanja poskrbeli, da bomo vse ločeno zbrane izdelke in materiale vrnili v tehnološke procese ali jih brez tveganj zaupali kroženju snovi v naravi.

Na pot do družbe brez odpadkov sta v začetku leta stopili tudi občini Bled in Gorje. Ravnanje z odpadki v obeh občinah zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled. Na Bledu ta čas nastane 442 kilogramov odpadkov na prebivalca letno, od česar je 159 kilogramov mešanih odpadkov. Ločeno jih zberejo 64 odstotkov. Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov, in sicer 223 kilogramov na prebivalca letno. Vsak prebivalec pridela le 80 kilogramov mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu, pojasnjujejo v društvu Ekologi brez meja, ki je konec januarja lani postalo član mreže Zero Waste Europe. Sistem ločenega zbiranja odpadkov v obeh občinah poteka tako od vrat do vrat kot prek eko otokov, občani pa jih lahko pripeljejo tudi v zbirni center. Od vrat do vrat zbirajo mešane odpadke in mešano embalažo, ki ju odvažajo vsakih štirinajst dni, ter papirno in kartonsko embalažo, ki jo odvažajo enkrat na mesec. Na željo gospodinjstva jim dostavijo še zabojnik za kuhinjske odpadke, ki jih praznijo vsak teden.

Občini sta uvedli sistem »plačaj, kolikor odvržeš«. Vsi zabojniki so opremljeni s čipi, zato se količina odpadkov obračuna glede na dejansko oddani volumen. Uporabnik odda zabojnik po potrebi, a največ dvakrat na mesec. Za zbiranje plača fiksni del glede na velikost zabojnika, za obdelavo in odlaganje pa glede na število odvozov. Rabljena oblačila, obutev in igrače oddajo organizaciji Humana, odpadni tekstil pa slovenskemu podjetju, ki iz oblačil pridobiva niti. Z večjim osveščanjem in nadzorom ter ukrepi preprečevanja odpadkov in njihove ponovne uporabe želijo v obeh občinah do leta 2020 ločeno zbrati 75 odstotkov odpadkov, do leta 2025 pa 80 odstotkov. Obenem bodo izvajali tudi ukrepe, še dodajajo v društvu Ekologi brez meja, s katerimi bodo postopno zniževali količine vseh nastalih in količine mešanih ostankov odpadkov.

V konceptu Zero Waste direktor Infrastrukture Bled Janez Resman vidi predvsem zavezo, da znižujejo količino odpadkov, ki se odlagajo. Tudi družba brez odpadkov ni tako utopična, kot bi si danes kdo mislil. »Trideset, štirideset let nazaj na kmetiji mojega starega očeta praktično ni bilo odpadkov, ki bi se odlagali. Biološke odpadke so pojedle živali oziroma so jih predelali v gnoj, plastične in kovinske embalaže praktično ni bilo, papir so pokurili. Prav tako ni bilo kosovnih odpadkov, saj so vse shranjevali.« Od takratne »podhranjenosti« z dobrinami smo danes zašli v drugo skrajnost, ko imamo vsega preveč, opozarja Resman. »V trgovinah se odzivajo na želje potrošnikov, ki kupujejo z očmi, zato mora biti vse super lepo zapakirano.« Verjame, da se bomo nekoč, ko bo družba dozorela, temu pripravljeni tudi odpovedati. Po njegovem je že zdaj lahko dosegljiv cilj, da bi količino odloženih odpadkov znižali na največ deset odstotkov. Župan občine Bled Janez Fajfar meni, da je družba brez odpadkov ta čas sicer neuresničljiv cilj, a je kljub temu treba stremeti k temu. »Najpomembneje je, da z vzgojo in ločevanjem odpadkov začnemo že v vrtcu in šoli.« Prepričan je, da se to v njihovi občini že pozna, saj je pogost komentar tujcev, kako čisto okolje imajo. »To je lahko pomemben del turistične ponudbe in naše sporočilo drugim,« še razmišlja Fajfar.