Bil je dan svobode

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 19. maj 2015 / 09:48

Odgovor na članek »Bil je svobode dan«, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 21. aprila 2015.

Predvsem je namenjen izjavi GO ZZB za vrednote NOB: »Zgodovino je mogoče potvarjati, svobode in volje do svobode nikoli. Sedemdesetletnica osvoboditve je pravi čas, da to ponovno povemo.« Smiselno (in se verjetno še bo) se taka izjava uporablja s strani ZZB na proslavah OF in 70-letnice konca vojne. Poudarjajo pomen OF, za katero (da) je enotno stal ves slovenski narod in ga je pod rdečo zvezdo popeljala v svobodo ter tako tlakovala pot do osamosvojitve. Zanimivo, da na proglasitvi samostojne Slovenije ni bilo ne zvezde ne ZZB.

Na osrednji slovesnosti ZZB je Bogdan Osolnik (citati so povzeti s spletne strani ZZB 27. 4.) zanikal odgovornost borcev za grozna dejanja ob koncu vojne, ki jih obžalujejo in obsojajo. Upam, da je besedna zveza »ob koncu vojne« lapsus, saj so se »ta nečloveška dejanja« zgodila po koncu vojne. Takoj se pojavi vprašanje: Kdo je potem odgovoren? Ali KNOJ ni nastal iz Vojske državne varnosti, ta pa iz VOS-a, kjer so bili najbolj zanesljivi komunisti – partizani? So še likvidacije v prvih dveh letih vojne, tudi kasneje, ko so bile žrtve Slovenci, ne okupatorji. Te likvidacije VOS-a izpodbijajo verodostojnost izjav o enotnosti slovenskega naroda, ki da je stal za OF.

Ob 70-letnici konca vojne, tudi na drugih proslavah, ZZB striktno uporablja izraz 70-letnica osvoboditve. Izraz je vsekakor sporen, čeprav verjamem, da je bil odziv mnogih »klicu boja za svobodo (…) splošno razpoloženje slovenskega naroda, v katerem se je ohranilo domoljubje in pripravljenost na žrtvovanje za svobodo domovine«. A samo razglasitev OF za edinega in najvišjega predstavnika naroda in organizatorja odpora se lahko razlaga kot zloraba »splošnega razpoloženja (…) za žrtvovanje za svobodo domovine«. Za mnoge je bil to boj za prevzem oblasti za izvedbo družbene revolucije. To je bila tista prava podstat, da so »prevladale ideološke razlike že takrat«, ki jo mnogi, tudi nagrajenec Miran Potrč, zanikajo. Logične posledice so bile likvidacije med vojno in po njej.

Taka uporaba izraza svoboda je polemična in v nasprotju z Ustavo in sklepi Ustavnega sodišča, ki ugotavlja, de je do vzpostavitve svobodne družbene ureditve v Sloveniji prišlo šele po prvih svobodnih volitvah.

Nekateri dogodki in pojavi opozarjajo tudi na naslednji citat Ustavnega sodišča: Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.

France Bučar v Usodnih odločitvah (1988) med drugim ugotavlja, da »za trditev, da je ves narod na njeni strani, seveda (OF) ni imela nikakršnega dokazila, niti opravičila«. Z analizo Slovenskega poročevalca tudi ugotavlja, da »do napada Nemčije na SZ 22. 6. Slovenski poročevalec, ki naj bi bil osrednje glasilo OF, imena OF nikoli ne uporablja in ne omenja (…), niti njen program, niti temeljne točke programa«.

Ali ni potrebna revizija nekaterih izjav ZZB in vrednot NOB?

Franc Pintar, Bled

P. s.: Napisano pred slovesnostjo Pod svobodnim soncem 9. maja 2015