»Otrok« krize kapitalizma

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. maj 2015 / 09:08

Sedanje stanje je radikalno slabo in zato ga je treba tudi radikalno spremeniti, pravi Luka Mesec, vodja poslanske skupine Združene levice, ki v parlamentu odpira predvsem vprašanja, vezana na socialno tematiko.

V začetku vas niti v strankah na levici niso jemali resno. Je danes, ko podpora vaši stranki raste, že kaj drugače?

»Danes je seveda precej drugače, Združena levica je v zadnjem letu postala parlamentarna stranka in nacionalno prepoznavna, skladno s tem pa se je spremenil tudi odnos drugih do nas.«

V kakšnem smislu?

»V začetku si je recimo večina v parlamentu obetala – ker smo bili politični novinci –, da se na tem terenu ne bomo ravno obnesli. A smo s svojim delom v zadnjih mesecih dokazali, da smo zmožni parirati tudi bistveno bolj izkušenim političnim mačkom.«

Pravite, da se radikalnosti ne sramujete. Se vam zdi, da radikalnost v stališčih vse bolj potrebujejo tudi ljudje, ki so počasi že siti politikov, ki želijo ugajati vsem in se za vse neprijetne odločitve izgovarjajo na Evropsko unijo?

»Sedanje stanje je tisto, ki je radikalno. Neenakost v svetu ni bila nikoli v zgodovini večja, socialna slika se iz leta v leto slabša, okoljska katastrofa je za vogalom, gospodarstvo še vedno deluje po istih principih kot pred krizo. To je nesprejemljivo. To ni posledica nujnosti, ampak konkretnih političnih odločitev. Zato trdimo, da je sedanje stanje radikalno slabo in ga je zato treba tudi radikalno spremeniti. Nasprotovati temu stanju danes ne pomeni, da si radikalen, ampak prej normalen.«

Radikalno ste nastopili tudi proti privatizaciji. Na kakšen način si boste še naprej prizadevali, da bi to ustavili?

»Ravno danes (v torek, op. a.) smo sklicali skupno sejo odborov za kmetijstvo, finance in gospodarstvo, saj bi se radi pogovorili o učinkih privatizacije velikih podjetij, kot so Žito, Pivovarna Laško, Radenska, Mercator in Pekarna Grosuplje, na slovensko kmetijstvo. Vsa ta podjetja so namreč distribucijske mreže za slovenske kmetijske proizvode. Zdaj, ko smo jih prodali konkurentom, kot je recimo Podravka, ki je mreža za hrvaške izdelke, saj je vpeta v Agrokor, obstaja resna nevarnost, da bo na policah trgovskih centrov začelo prihajati do zamenjave naših izdelkov s tujimi. Zato nas tudi zanima, kako se namerava minister Židan, ki želi samooskrbnost v Sloveniji do leta 2020 povečati na 70 odstotkov, soočiti s tem novim stanjem, sploh v luči tega, da se samooskrbnost že tako iz leta v leto znižuje.«

S politiko sta se ukvarjala že vaš ded in stric, a oba na desnici. Kako je vas »zaneslo« na levico?

»Naše življenjske izkušnje so povsem drugačne. Ded je imel v socializmu, ker ima relativno veliko kmetijo v Železnikih, določene probleme s takratnim režimom, kar ga je zaneslo na desno stran. Jaz pa sem otrok krize kapitalizma. Na fakulteto sem prišel po letu 2007, ko je postajalo jasno, da se je model neoliberalnega kapitalizma izpel in da je pred mladimi precej negotova prihodnost. Najine izhodiščne pozicije so bile zato povsem drugačne, iz tega pa izhajajo drugačni politični odgovori.«

Odraščali ste v Selški dolini, ki ni ravno okolje, kjer bi prevladovale levičarske ideje. Tam tradicionalno zmagujejo stranke desne politične opcije. Kako vaše levičarske ideje sprejemajo v domačem okolju?

»Moram reči, da zelo dobro. Večina ljudi razume, kaj sporočamo in kaj želimo. Doslej nisem dobil kakih hudih negativnih odzivov na svoje politično delovanje, tudi v bolj konzervativnih krogih ne. Večina znancev izraža vsaj razumevanje, če že ne podpore.«

Na javnih nastopih blestite zaradi svoje umirjene drže ter strpnega in argumentiranega govora, ki naj bi tudi veliko pripomogel k uspehu vaše stranke na volitvah. Vedno delujete tako? Se nikoli ne pustite sprovocirati, da bi kdaj tudi povzdignili glas recimo?

»Sem precej miren človek, mogoče celo premalokrat povzdignem glas (smeh). Nikakor pa se zaslug za uspeh stranke ne sme pripisovati samo meni, gre za kolektivno delo s tovarišicami in tovariši skozi več let. Skupaj smo razvili teorijo, program, zgradili stranko, jaz sem samo predstavil zaključke.«

Poskušate uveljaviti politiko večje socialne pravičnosti in enakosti. Kako v tem kontekstu gledate na možnost vpeljave univerzalnega temeljnega dohodka?

»Glede univerzalnega temeljnega dohodka smo zadržani. Socialna blagajna vedno razpolaga z omejenimi sredstvi in stvar politične odločitve je, kako jih bomo porabljali. Pri univerzalnem temeljnem dohodku bi prišlo do nepravičnosti, saj bi ljudje z različnimi potrebami dobili povsem enako socialno pomoč. Tako brezposelni invalid kot milijonar bi prejela na primer 400 evrov. Za prvega je to premalo, za drugega pa nepotrebno. Se pa strinjamo, da bi bilo o neki vrsti garantiranega dohodka smiselno razmišljati za tiste skupine, ki so izločene iz klasičnega nabora socialnih pravic, recimo za prekarne delavce.«

V ZL ste pripravili tudi osnutek zakona o odpisu dolga najranljivejšim. Ali bo prišlo do tega?

»Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da bo. Pričakujem, da bomo, kljub temu da imamo dva konkurenčna predloga, našega in stranke SD, našli skupen jezik in do konca leta omogočili razbremenitev najrevnejših.«

Vaša stranka je odprla tudi temo ureditve področja industrijske konoplje in legalizacije konoplje v medicinske namene, v končni fazi pa še ureditev področja rekreativne uporabe konoplje. Kako si to predstavljate?

»V bistvu gremo po korakih. Glede industrijske konoplje ni težav, čeprav je bila dolgo preganjana. Tu smo že na pristojnem odboru dosegli, da se bo njena uporaba sprostila, s tem pa se bo ustvarila nova panoga, priložnosti za nova delovna mesta. V medicinske namene je dovoljen sintetični THC, a ker se je izkazalo, da ni najboljši, bi mi želeli, da se lahko uporabi sestavine naravne konoplje. Problematična je v resnici zgolj rekreativna uporaba, zato se z drugimi strankami pogovarjamo, kaj bi bilo na tem področju sprejemljivo. Obstajajo različni modeli, od češkega, ki dovoljuje gojenje konoplje le za lastno uporabo, do nizozemskega, kjer imajo slavne 'coffee shope'. Treba se bo dogovoriti, kateri model je sprejemljiv, kateri ima najmanj potencialnih negativnih posledic.«

Kako naj bi bil vaš demokratični socializem drugačen od tistega, ki smo ga izkusili še nedolgo nazaj?

»Najprej, med preteklimi socializmi so obstajale pomembne razlike. V Jugoslaviji je bil sistem bistveno bolj demokratičen kot recimo v Sovjetski zvezi, saj smo imeli družbeno lastnino, samoupravljanje ... Obeh ne moremo stlačiti v isti koš, jugoslovanski socializem je bil že sam po sebi kritika etatističnega sovjetskega modela. Imel pa je še vedno pomanjkljivost, in sicer da ni bilo demokracije na državni ravni. Naš namen ni obujanje jugoslovanskega socializma, konec koncev so ga pokopala tudi lastna protislovja, lahko pa se učimo tako iz njegovih dobrih praks kot napak. Sicer pa demokratični socializem postavljamo kot alternativo starim, avtoritarnim socializmom.«

Za stranko od svoje plače na mesec namenite 979 evrov. Kako ste v stranki določili višino članarine?

»Imamo progresivno lestvico obdavčitve funkcionarjev. Vsi strankarski funkcionarji morajo del svoje plače solidarnostno namenjati za projekte stranke in zaposlene v stranki. Od vseh svojih dohodkov, to je 2300 evrov plače, 500 evrov nadomestila za terensko delo ter dobrih 100 evrov za prevoz in prehrano, tretjino namenim za članarino. Želimo namreč, da poslanci ostanejo materialno prizemljeni, da nismo aristokracija v stranki. Konec koncev pa je namesto za drage avtomobile treba denar porabiti za kaj bolj koristnega.«

Vaše ime je bilo leta 2014 najbolj iskano ime v iskalniku Google.si, postali ste Mladinina osebnost leta 2014 … Bolj kot Mesec bi vam pristajal priimek Zvezda?

»Naj kar ostane Mesec.« (smeh)

Se ne počutite kot zvezda?

»To je bolj naporno kot kaj drugega; če te vsi poznajo, skoraj nimaš zasebnosti, kar je precej moteče. Včeraj sem poslušal o neki ameriški pevki, ki noče razkriti svojega obraza, ker ne želi biti slavna, čeprav ima hite, ki se vrtijo tudi pri nas. Z zdajšnje pozicije jo razumem, zakaj tako ravna.«

Z zvezdo pa sicer nimate težav?

»Odvisno, kašne barve je.«

Verjetno rdeča?

»S to nimam težav.« (smeh)