Neža Maurer, sedaj stanovalka Doma starejših občanov Preddvor, še vedno pesni.

Pesem živi dlje kot človek

Pišem, da ne bi umrla, je že pred desetletji na vprašanja o potrebi po pesnikovanju odgovarjala Neža Maurer. Pa s tem ni mislila, da želi s poezijo ostati nesmrtna, pač pa, da ji pesmi narekujejo njena močna čustva, ki bi jo brez pisanja uničila. Potrebo po izražanju 86-letna pesnica, ki živi v Domu starejših občanov Preddvor, čuti še danes. In še naprej piše.

Poezija slovesa Srečno! Poslavljam se od tebe – Loka – z zlatimi venci regrata, s sinjeobokanim pomladnim nebom, z ubranim ščebetanjem lastovk. Nad nama lahko nihanje zvonjenja. Odlomek pesmi iz knjige Na tvojo kožo pišem svoje verze

Nekaj nam jih prebere iz zvezka, kamor si jih zapisuje, ko dobi navdih. Vsak dan. V pesmi z naslovom Preteklost piše o nečem, kar je bilo in kar ne boli več. Pesem Podoba je navdihnil Krvavec, kamor se ozira s svojega okna v tretjem nadstropju Doma starejših občanov Preddvor. Midve sva dve je pesem o njej in o hčerki Evi.

V družbi Eve (Škofič Maurer), ki jo javnost pozna kot klovneso ter ambasadorko in ustanoviteljico društva Rdeči noski, jo tudi obiščemo v njenem sedanjem bivališču. Od lanskega maja domuje v Domu v Preddvoru, kamor se je preselila iz doma starostnikov iz Loke pri Zidanem Mostu. Tako je bližje hčerki, sinovi družini iz Brezij pri Dobrovi in tudi svoji nadvse ljubi Škofji Loki, kjer je prebivala tri desetletja, kjer ima veliko prijateljev in sodelavcev in kjer so jo proglasili tudi za častno občanko. »Na Škofjo Loko sem bila navezana celo bolj kot na rodno Polzelo,« pove pesnica, prav tako častna občanka Polzele. Tam so odkupili in urejajo njeno rojstno hišo, sobo pa so uredili tudi na obnovljenem gradu Komenda. »Tako bom vedno lahko prišla k tebi,« ob tem doda hčerka Eva. Obiskujeta jo tudi oba župana, škofjeloški ji je nedavno prinesel knjigo Dragocenosti starih mestnih jeder. Knjige so Nežina velika dragocenost, naravnost odvisna je od branja. Zato ji veliko pomeni, da so ji v starosti 73 let v mariborski bolnišnici naredili operacijo na očeh, da lahko sedaj v starosti 86 let še naprej bere in piše. Tudi v Domu se je obdala s knjigami, mnoge ima kar pri roki, nove ji prinaša Eva, pa tudi domska knjižnica je blizu. Ob tem še izvemo, da v domskem glasilu Neža objavlja svoje pesmi, Eva pa se dogovarja, da bi v Domu za stanovalce in zunanje obiskovalce prirejali tudi pesniške popoldneve.

Neža Maurer, pesnica z zavidljivim pesniškim opusom, se spominja, da ji v njenih začetnih pesniških letih kolegi pesniki (omenja avtorje Pesmi štirih) niso bili preveč naklonjeni, dojemala jih je tudi kot hudo konkurenco, potem pa so popustili njeni trmi. V Nežini zapuščini je več kot štirideset proznih in pesniških del, pisala je literaturo za otroke, mladino in odrasle, največji del njenega opusa zajema poezija, a ukvarjala se je tudi s prozo, publicistiko, pisala otroške igre, prevajala. Mnogo njenih pesmi je uglasbenih, pojejo jih tudi škofjeloški zbori. Toda objavljenih del je le peščica v primerjavi s tistim, kar je napisala. Zapisovala je na listke, v zvezke, pesmi, ki jih je ocenila kot vrednejše, je pretipkala, uredila in objavila. Ker je zelo samokritična, je objavila vsega desetino napisanega. »Meni so se tudi tiste prečrtane zdele lepe,« pa pravi Eva, ki skrbi za Nežino literarno zapuščino in je vse zapisano prepustila NUK-u.

»Še vedno pišem, a ne, da bi pesmi objavila. To bo lahko pozneje storila Eva, ona je rešiteljica mojih pesmi. Zadnje stvari se mi v spominu brišejo, zato je dobro, da imaš otroke,« razmišlja pesnica, ki še naprej čuti močno potrebo po izražanju. Kot jo je vedno, saj bi jo sicer močna čustva zadušila. »Pesnila sem, da bi preživela,« pravi Neža Maurer in pri tem nima v mislih preživetja v eksistenčnem smislu. Preživele pa bodo tudi njene pesmi, pesem namreč živi dlje kot človek.

Ravno sedaj je v pripravi pesniška zbirka Sončnica na rami, v kateri bodo pesmi več avtorjev, tudi Nežine. Njena zadnja zbirka Ljubezenski triptih je izšla leta 2014, pred dvema letoma pa je v škofjeloški Bralnici predstavila povest v verzih Vida Voda. Izhajajo tudi ponatisi, nove pesniške zbirke pa Neža ne načrtuje, češ da v teh letih človek ni več dovolj samokritičen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 1. november 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Povzpela sem se v zgornje nadstropje proti najini spalnici. S strahom sem odprla vrata in zagledala fanta na postelji golega, prekritega le z belo rjuho. V meni se je utrnila slutnja, da je b...

Objavljeno na isti dan


Volitve 2019 / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:25

Prepričan v svoje sposobnosti

Za mesto škofjeloškega župana se bo oktobra potegoval Metod Di Batista, kandidat SLS, ki računa tudi na podporo članov civilne iniciative za pravičen komunalni prispevek, katere soustanovitelj in akti...

Slovenija / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:24

Zobozdravniki brezplačno

Ljubljana – Septembra bo več kot 250 zobozdravnikov omogočilo brezplačen preventivni pregled ustne votline, s ciljem, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe v ustni votlini in ozavestili...

Škofja Loka / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:24

V Retečah nočejo bazne postaje

Krajani Reteč so se pridružili vseslovenski civilni iniciativi, ki nasprotuje postavitvi baznih postaj za digitalni radijski signal za potrebe železniškega omrežja.

Preddvor / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:23

Kmečki praznik v Bašlju bo sedmega septembra

Bašelj – Turistično društvo Bašelj je zaradi razmočenega prireditvenega prostora in napovedi slabega vremena odpovedalo za nedeljo napovedano turistično etnografsko prireditev Kmečki praznik pod St...

Kultura / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:23

Lepote planinskih domov

Tržič – V Galeriji Atrij je do 2. septembra na ogled razstava Jureta Smoleja iz Kovorja, strastnega zbiratelja starih fotografij in razglednic planinskih domov, koč, postojank in zavetišč domače re...