Teranu potrdili kazen zapora

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 18. maj 2015 / 13:15

Franc Teran je po sklepu Višjega sodišča v Mariboru zaradi izneverjanja pri vračilu denarja za gradnjo telefonskega omrežja na Mlaki in v Drulovki pravnomočno obsojen na leto dni zapora.

Kranj – Predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran, ki se sicer na kranjskem okrožnem sodišču poleg nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka še vedno brani pred očitki zlorabe položaja, povezanimi z zloglasno poravnavo med kranjsko občino in zadrugo v znesku 620 tisoč evrov, bo moral za leto dni v zapor. Višje sodišče v Mariboru je namreč pred kratkim potrdilo sodbo kranjskega okrajnega sodišča iz marca 2014, s katero je bila Teranu – zdaj že pravnomočno – izrečena enoletna zaporna kazen, ker ni poskrbel za povračilo vlaganj v telefonsko omrežje na Mlaki in Drulovki dejanskim vlagateljem.

Okrajno sodišče v Kranju je pred dobrim letom ugotovilo, da je Teran kot predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske z državnim pravobranilstvom novembra 2011 sklenil poravnavo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območjih Mlake 2 in kompleksa B7 v Drulov­ki v višini dobrih 23 tisoč evrov, pridobljenih sredstev pa ni povrnil dejanskim upravičencem. Okrajna sodnica Milena Turuk mu je v sodbi poleg zapora tudi naložila, da mora 14 upravičencem, ki so vložili premoženjsko-pravni zahtevek, zastopala pa jih je kranjska odvetnica Ladi Voršič, izplačati po 296 evrov z zamudnimi obrestmi, z domnevo, da je oškodovancev dejansko še več, pa je le-te napotila na civilno pravdo.

Teran se je zagovarjal, da v arhivu zadruge niso našli seznama vlagateljev v telefonsko omrežje, zato tudi ni vedel, kdo so dejanski upravičenci do povračila, obenem pa je zagotavljal, da je bila zadruga pripravljena denar vrniti vsem upravičencem, ki so sami priskrbeli dokazilo o plačilu telefonskega priključka. Njegov zagovornik Bojan Župevec pa je v končni besedi poudaril, da se na stanovanjsko zadrugo nihče od domnevnih oškodovancev ni obrnil s pisnim zahtevkom za izplačilo.

Višji sodniki niso v ničemer podvomili o pravilnosti sodbe prvostopenjskega sodišča in višini izrečene kazni. Kot so ugotovili, je bil Teran po prejemu 23 tisoč evrov na račun zadruge popolnoma pasiven, čeprav je bil dolžan poskrbeti, da denar razdeli članom zadruge, ki so vložili svoj denar v izgradnjo telefonskega omrežja. S tem po njihovem mnenju zavestno ni izpolnil svoje dolžnosti delati v korist članov zadruge. Višji sodniki so še ugotovili, da je prvostopenjsko sodišče prepričljivo obrazložilo tudi obstoj direktnega naklepa pri obdolženem, zato so pritožbene navedbe obrambe, da oškodovancem sredstva niso bila vrnjena zgolj zato, ker se s to zahtevo niso obrnili na zadrugo, ampak so čakali, da jim zadruga denar sama nakaže, povsem ne­sprejemljive.