Z umetnostjo preseči delitve

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / petek, 15. maj 2015 / 11:00

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne bodo nocoj v opuščenih prostorih nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki odprli veliko razstavo Človek, glej.

Škofja Loka – Razstava želi nagovoriti človeka, vsakogar posebej, in hkrati usmeriti pozornost k človeku in njegovi bivanjski vrednosti, poudarjajo snovalci razstave. »Obenem želi pripomoči k odpiranju javnega prostora za spoštljivo, sočutno soočenje s človeškim trpljenjem, ki je zaznamovalo čas ob koncu druge svetovne vojne in po njej. Umetniška dela z močno izpovedno noto in pietetno predstavljeni predmeti iz množičnega grobišča v Hudi jami, ki so na tak način prvič predstavljeni širši javnosti, ne potrebujejo velikih besed,« je poudaril koordinator projekta Človek, glej Klemen Karlin. Projekt, pospremljen z motivom Antigone, je nastal iz želje po tenkočutnejšem dojemanju zgodovinske resnice. Združil je tri loška društva, in sicer Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka ter civilno-družbeno pobudo Resnica in sočutje 1945–2015.

Razstavo Človek, glej sestavljajo trije tematsko med seboj povezani sklopi. Vseslovensko razstavo likovnih del O čem razmišljaš, Antigona? in razstavo 30 likovnih del 21 članov Združenja umetnikov Škofja Loka Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu! dopolnjuje razstava osebnih predmetov iz množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v rudniku Huda jama pri Laškem Antigona je našla Polineika! Deset osebnih predmetov vsak v svoji vitrini nemo priča o edinstvenosti in dragocenosti prav vsakega človeškega življenja in hkrati o stalni razpetosti človeške narave med silnice dobrega in zla, pojasnjuje Klemen Karlin. Vsak obiskovalec se sam, s pomočjo ročne svetilke sreča z desetimi človeškimi usodami in trpljenjem, ki je zaznamoval ta čas.

Vseslovenska razstava likovnih del je bila prvič na ogled januarja letos v zaporniških celicah nekdanje UDBE v Ljubljani, od februarja do aprila pa je v razširjeni obliki gostovala v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Svoja dela razstavlja 26 umetnikov. »Pozvali smo jih, naj iz svojih del izberejo tista, ki jim odzvanjajo kot utrip iz zgodovine, ki je povezana s tragičnim dogajanjem med in po drugi svetovni vojni,« je pojasnil član civilnodružbene pobude Resnica in sočutje Jože Bartolj, ki prav tako razstavlja svoja dela. Poudaril je še, da ne gre za razstavo ene politične opcije proti drugi. Njihov namen je bil, da si vsi skupaj s humanistično noto stopijo nasproti in pogledajo v oči. »Med drugim tako razstavljamo dela Draga Tršarja, ki je tudi avtor spomenika revoluciji in spomenika Edvarda Kardelja, in Marjana Tršarja, ki se je živ vrnil iz dveh taborišč, Gonarsa in Teharij.« Po njegovih besedah je namreč čas, da dogodke, ki nas še vedno delijo, pustimo za sabo in s pomočjo umetnosti pogledamo naprej. Tudi predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Herman Gvardjančič se je strinjal, da gre za našo zgodovino, tako z dobrim kot slabim. »Predolgo smo odlašali s priznanjem tega, in dlje ko odlašamo, težje bo priznanje. Drugi evropski narodi so že davno opravili s spoštovanjem do sočloveka in zgodovine, mi ne znamo. Znali smo ljudi pobijati, ne znamo pa jih pokopati,« je opozoril in dodal, da je to velik madež na naši naciji.

Razstavo si bo mogoče ogledati od 15. maja do 21. junija, in sicer od torka do petka med 17. in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 9. in 11. uro. Častno pokroviteljstvo nad razstavo, ki jo bodo pospremili s številnimi spremljajočimi dogodki, je prevzel predsednik države Borut Pahor.