
Vezenine Prešernove hiše
V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica so naleteli na zanimivo zgodbo o nastanku prtov, rjuh, brisač in druge opreme v Prešernovi rojstni hiši.
Dne 21. maja leta 1939 je bila Prešernova hiša z veliko slovesnostjo odprta za javnost kot muzej.
Žirovnica – Fran Saleški Finžgar, župnik in pisatelj, je leta 1938 naprosil učiteljico v 2. Dekliški osnovni šoli v Mladiki v Ljubljani Jožico Likozar, če bi njene učenke poskrbele za vezenine v Prešernovi rojstni hiši. Za odprtje hiše so namreč potrebovali opremo: izvezene prte, prtičke, rjuhe, posteljne odeje, pregrinjala, brisače ... »Gospodična Likozar je sklenila, da bo nalogo izvršila s pomočjo svojih 32 učenk in njihovih mater ...« piše v kroniki šole. V Narodnem muzeju je gospodična Likozar dobila pristne vzorce opreme gorenjske hiše, našla pa je tudi pristno domače platno in drugo blago, kakršno so rabili po gorenjskih kmečkih hišah ... Pridna dekleta četrtega razreda so se lotila dela in izdelale prt za mizo in mestinjak (mentrgo, ki so jo uporabljali za mesenje kruha) iz domačega platna, vezen s križci po starih narodnih vzorcih z rdečo prejico in belo-rdečimi čopi na vogalih. Izdelale so tudi prtiček za kot nad mizo, opremo za zakonsko posteljo – dve rjuhi in majhno rjuhico, vezeno s srčki in klekljanimi čipkami, pa posteljno odejo, večjo blazino s čopoma in dve manjši z vezenino nageljnov, opremo za Prešernovo zibko ter dve brisači. Ti sta vezeni s križnimi vbodi in imata izvezeni inicialki M. S in letnico 1797. Gre za začetnici imena Mine Svetina, to je Prešernove mame, letnica 1797 pa pomeni leto, ko sta se Prešernova mati in oče poročila. Ko so svoje delo zaključile, so se dekleta v »trajen spomin na lepo delo« slikale v gorenjskih (in kasneje še v slovanskih) narodnih nošah in s svojimi izdelki ...
Njihove vezenine so še danes del opreme Prešernove rojstne hiše, a se nihče ni posebej spraševal, kdo jih je izdelal. Pred kratkim pa so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica s pomočjo oskrbnice Prešernove rojstne hiše Mire Novak naleteli na album, v katerem sta dve fotografiji in zapis o takratnem delu učenk dekliške šole. Zgodba jih je pritegnila in lotili so se raziskovanja ter našli celo eno od takratnih učenk, sokrajanko Stanislavo Božič z Brega pri Žirovnici, ki je v šolskem letu 1938/1939 kot Stana Mulej obiskovala dekliško šolo v Ljubljani. »Po spletu naključij pa je ravno preko letošnje zime v Čopovi rojstni hiši potekal tečaj klekljanja, ki se ga je udeležilo dvanajst domačink (med njimi tudi en fant) in prišli smo na zamisel, da bi svoje znanje pokazali pri izdelavi replik teh originalnih vezenin,« je povedala Maja Zupan. Tako bi poskrbeli za novo opremo hiše, medtem ko bi tisto iz leta 1939 shranili.
Navdušeni klekljarji so izziv sprejeli in prihodnji teden, 21. maja, ob 76. obletnici proglasitve Prešernove rojstne hiše za muzejsko hišo, se bodo srečali. Medse so povabili tudi etnologa dr. Bojana Knifica, povezali pa so se tudi z narodnim muzejem v Ljubljani, saj bi zgodbo radi razvijali in nadgradili, je povedala Maja Zupan.