
Mlinarjev zvezek Teorije in prakse
»V vsakem človeku vidim bogastvo edinstvenih lastnosti in izkušenj. Priljubljena mi je misel, ki se glasi: 'Vsakdo nekaj ve, nobeden ne ve vsega, vsi vedo vse.' Nikoli nisem bil v zadregi najti skupne točke tudi z neznancem, npr. če sva se znašla drug poleg drugega v avtobusu ali na letalu. Ne glede na stopnjo formalne izobrazbe človeka sem prepričan, da od vsakega lahko nekaj pridobiš, in zato izražam svojo spoštljivost tako do delavca kot do kmečkega človeka, do voznika tovornjaka, pomorščaka ali čistilke. Ko sem enkrat ravno odhajal s fakultete na pot v Maribor, sem srečal uglednega kolega, ki ga je zanimalo, zakaj grem v Maribor. Zato, ker želim v neposrednem stiku in v pogovoru z nekaterimi vodilnimi javnimi delavci bolj spoznati njihov kritični odnos do republiškega središča. Toda kolega je izrazil začudenje: 'Take intervjuje bi pa vendarle lahko opravili tvoji pomočniki. Habermas še člankov ne piše sam, ampak mu jih pišejo njegovi asistenti.' Temu prigovoru pa je sledila še drugačna izkušnja. Izkazalo se je, da eden od teh pogovorov sploh ni bil pogovor, saj nisem dobil odgovorov na vprašanja, ampak je šlo le za vzvišeno dociranje in samohvalo, ki sem jo doživel kot osebno ponižanje. Vendar ta izkušnja v skoraj brezštevilnih pogovorih s poznavalci različnih področij družbenega življenja predstavlja bolj izjemo kot pravilo. Večkrat sem doživel prav nasprotno – da se mi je sogovornik, ki je bil presenečen nad tem, kako sem se mu kot raziskovalec približal in vživel v njegovo problematiko, ob sklepu pogovora še sam zahvaljeval in se je čutil počaščen nad nepričakovano pozornostjo in poglobljeno obravnavo.«
Zdravko Mlinar (1933) sodi med prvake in staroste slovenske sociologije. Gornji odlomek, ki razkriva njegovo delovno etiko in eno od raziskovalnih metod, je iz obsežnega intervjuja (Iz življenja za sociologijo, iz sociologije za življenje), ki sva ga naredila za posebno številko družboslovne revije Teorija in praksa. Ta je v celoti namenjena novejšemu delu sociologovega opusa, o čemer priča njen naslov: Izzivi globalizacije in sociologija Zdravka Mlinarja. Nosilno študijo je napisal Marjan Hočevar, Mlinarjev mlajši kolega in urednik tega zvezka. Naslov: Globalizacija kot podružbljanje in osamosvajanje: dialektika strukture in delovanja v sociološkem pristopu Zdravka Mlinarja. O različnih pogledih na naslovno temo piše kar 18 avtorjev. Sociologov opus si takšno pozornost gotovo zasluži.