Finančne mahinacije in necenjeno delo
S finančnimi posli, ki bi bili posledica dobrih borznih odločitev, se žal ne morem pohvaliti. Moji zaslužki še vedno temeljijo na delu, ki ga znam opravljati. Samo enkrat sem junaško zakoračil na »preverjeno dobro« kupovanje delnic NKBM in seveda v tem poslu, tako kot nekaj deset tisoč meni podobnih, tudi jaz pogorel na celi črti. Na srečo izguba ni bila katastrofalna, bila pa je dovolj poučna, da sem se od tedaj še bolj držal tega, kar res znam delati. Nekaj let kasneje me je še malo zaneslo na ulicah kolumbijske Cartagene, kjer sem se dal prevarati na menjalniškem »črnem« trgu. V izrazitem pohlepu sem spregledal dejstvo, da črnega trga v državi sploh ni, saj bi moj menjalec v vsaki menjalnici za svoj denar lahko dobil več dolarjev, kot sem mu jih ponujal jaz. Seveda, če bi se posel zaključil normalno. Ampak v najinem sem jaz ostal s šopom brezvrednega denarja, on pa z mojimi dolarji.
Razkritje časopisa Dnevnik o tem, kako je bila prodaja delnic NKBM v letu 2007 predvsem kupovanje volivcev tedanje vlade Janeza Janše, zato lahko berem dovolj neprizadeto in predvsem z ustrezne časovne distance, čeprav nič vredne delnice NKBM še vedno nekje hranim. Časopis citira serijo elektronskih sporočil v trikotniku Janez Janša–Borut Petek–Matjaž Kovačič, iz teh sporočil pa so naredili tudi poseben profil Janeza Janše, saj njihov komentator Primož Cirman med drugim piše: »Iz sporočil lahko sestavimo matrico 'predsednika', ki je neposredno obveščen o vsem, tudi o najmanjših podrobnostih, a na dopise nikoli ne odgovarja pisno.« Tu bi bilo dobro dodati le to, da Janša pač ni edini tak politik. Vsa njegova generacija, predvsem tista iz časov nekdanje mladinske organizacije (ZSMS), se je kalila v političnem sistemu, ki je deloval na tak način. Mnogi tedanji mladinci so samo prevzemali vzorce delovanja starejših partijskih politikov, ki so se jih ti naučili pri še starejših nekdanjih ilegalcih. Če k vsemu temu dodamo še to, da je Janez Janša po izobrazbi obramboslovec, potem je toliko bolj razumljivo, da se ne bo pustil enostavno ujeti.
Časopis Dnevnik je poročilo o ozadju privatizacije NKBM objavil na začetku minulega tedna, se pravi na svetovni dan svobode tiska, ob katerem je Iztok Jurančič, glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije, opozoril, da medijsko in poklicno zavezo do poštenega in nepristranskega informiranja javnosti danes označujejo pogoji dninarskega dela, saj se novinarji stalno srečujejo z menjavo delodajalcev, krčenjem njihovih pravic iz dela in pravic do pravne in socialne varnosti. Razkrita elektronska sporočila v zvezi s prodajo NKBM se dotikajo tudi tega področja, saj je med drugim Matjaž Kovačič pisal, da »bo vodstvo Večera dejansko nekatere stvari v uredniški politiki postavilo drugače, kot so nekaterim ljube (oziroma, kot so bile do sedaj)«.
Novinarstvo je danes res v težkem položaju. Predvsem v luči katastrofe pravosodja imajo zato novinarji dodatno odgovornost, ki jo je treba dobro zaščititi.