Železna pot

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 11. maj 2015 / 12:16

Ferata Sveta Trojica/Dreifaltigkeit (473 m) – Po dolgem času spet ena železna. Za začetek nove sezone. Odličen športnoplezalni vrtec, kjer je urejena tudi učna ferata.

Gibanje v hribih nam kroji vreme; so pa aktivnosti, kjer je stabilno, po možnosti sončno vreme še toliko bolj zaželeno oz. nujno. Konec aprila je bilo vreme precej muhasto, a za vzhod je bilo napovedano sonce. Pa pojdimo nekam v tisti smeri. Kam? Pa pojdimo obiskat ferato, ki nam je še nepoznana. Precej daleč za peljati za kratek užitek, a če jo bomo preplezali dvakrat, trikrat, bomo roke tudi že dobro čutili. Obiščimo Labot/Lavamünd v Avstriji, v bližini našega Dravograda.

Iz Gorenjske je najbližja pot do Labota preko Jezerskega sedla, kjer se zapeljemo skozi Železno Kaplo, nato pa skozi Žitaro vas nadaljujemo proti Pliberku, kjer že vidimo oznake za Labot oz. Lavamünd. Ko pripeljemo v center Labota, zavijemo desno, proti Sloveniji. Sledimo cesti in skoraj na koncu mesta, tik pred železniško progo, zagledamo smerokaz Dreifeltigkeit Klettersteig, ki nas usmeri levo. Že prej od daleč vidimo na levi strani izrazito steno, na vrhu katere je cerkvica. Na parkirišču parkiramo in se v petih minutah povzpnemo pod steno. Urejen plezalni vrtec postreže s 16 plezalnimi smermi, levo pa je urejena ferata.

Začetek ferate je enostaven, saj s pomočjo jeklenice premagamo vstopni del skal (A), potem pa zahtevnost hitro naraste (B/C) in tudi izpostavljenost je vse večja. Sledi kratek delček po feratarsko nezahtevnem delčku A, ki pa mu sledi zelo strma in gladka stena. Ta del ima oceno C, kar pomeni, da so nam v veliko pomoč tudi skobe, sicer precej oddaljene ena od druge, a še vedno v veliko pomoč pri vzpenjanju. Sledi prečka v desno, B/C, pa še ena v levo, na koncu katere je najzahtevnejše mesto v ferati z oceno C/D. Vzpon čez previsno mesto nam olajša dodaten klin, na katerega stopimo. Če le-tega ne bi bilo, bi bila zahtevnost še za stopnjo višja. Za tem izredno izpostavljenim delom in širokim razkorakom v desno, kjer so skobe, nas čaka še strm vzpon po skobah z oceno C. Ko dosežemo gozd, smo na vzpenjajočem grebenu, kjer lahko hodimo, a teren je še vedno strm in nevaren za zdrs, zato je samovarovanje priporočljivo. Po nekaj metrih v levo dosežemo konec gozda in do cerkvice svete Trojice nas čaka le še nekaj metrov vzpona.

Cerkev sv. Trojice, ki je vidna daleč naokoli, saj stoji na izrazitem skalnem griču, je podružnična cerkev župnijske cerkve v Lavamündu. Nastanek cerkve datira v lepo 1690, ko se je z njeno gradnjo grof Neuhausl zahvalil za osvoboditev izpod turškega jarma oz. za zmago habsburške vojske nad Turki pri Beogradu. Do cerkve vodi tudi t. i. Kalvarija oz. Križev pot v 14. slikah. Omenjena Kalvarija je tudi naša sestopna pot z vrha. No, če pa želimo še malce potrenirati in se soočiti s sestopanjem po ferati, pa predlagam sestop po poti vzpona, saj se v visokogorju pogosto srečamo tudi z zahtevnimi zavarovanimi sestopi.

Opisane ferate se ne lotevajmo brez celotnega feratarskega kompleta: plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta, čelade, dodatne, pomožne vrvice oz. prusika za počivanje in plezalnih rokavic. Srečno.

Nadmorska višina: 473 m
Višinska razlika: 100 m
Trajanje: 30 min
Zahtevnost: 5 / 5