Počitnice in dopust

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / petek, 8. maj 2015 / 09:33

V času dopusta in počitnic med prvomajskimi prazniki veliko Slovencev potuje. Nemalo energije in pregovarjanja sem vložila v to, da tudi mi kot družina nekam gremo. Otroci imajo že svoje potrebe in pota, mož se je usmeril v notranjost in vse zunanje mu je pogosto odveč. Tako porabim veliko energije, da vse skupaj navdušim za potovanje. Izbrali smo Dunaj – v štirih urah si tam, po mestu se lahko giblješ s kolesom, pet dni velemesta je dovolj za mirno pohajanje in ogledovanje znamenitosti. Za spanje najamemo vedno apartma ali kamp, saj je hranjenje v restavracijah najdražji strošek potovanj. Ponudb apartmajev za sedem oseb v bližini mesta za sprejemljivo ceno ni na pretek. Cena ne laže in tako smo za zmerno ceno dobili zmerno dober ali slab apartma, kakor vzamemo. Zajtrkovati je potrebno obilno. Čez dan imamo lahko kosilo iz »popotne torbe« ali se odpeljemo do stanovanja, kjer skuhamo, in zvečer zopet kuhamo. Tako je pri nas in kadar so otroci lačni, so sitni. Torej ljubezen gre skozi želodec in na tujem ni nič drugače. Torej ni treba pustiti trebuha zunaj, če se podaš na Dunaj, moraš pa biti iznajdljiv in spreten. Ogledali smo si Schönbrunn in Hofburg, pa Štefanovo, Petrovo in Karlovo cerkev. V Karlovi cerkvi sva celo poslušala koncert. Klasična evropska glasba. Ker se na to malo spoznam, sem občudovala spretnost organizatorjev, da turistom vendarle nudijo nekaj »dunajskega«, v živo, vsak večer. Kakovost koncerta je bila povprečna. Kako pa naj azijski turist ve, kako naj bi najbolj tenkočutno, kot se da, izzvenela Schubertova Ave Maria, če jo morda sliši prvič. Opazila sem, da so bili parki zanemarjeni. Nič tulipanov in sezonskega cvetja, samo zeleni parterji s travo in pušpanom, pa še ta je bil pogosto poškodovan. Morda varčujejo ali pa bodo posadili kakšno drugo cvetje.

Klimtov Poljub nas je spremljal na vsakem koraku, pa vznesenost nad tem, da so premagali Turke in kugo. V zahvalo, čast in slavo dogodkom ali vojskovodjem so postavili čudovite cerkve in palače. V živalskem vrtu smo se navduševali nad pando in pingvini. Občudovali smo severnega medveda in koalo. Seveda nismo smeli izpustiti Pratra in velikega kolesa, kjer vam v kabini med vrtenjem lahko postrežejo z dunajskim zrezkom. Vrtiljaki in vsa druga šara, ki sodi zraven, navdušujejo otroke, odrasli zavijamo z očmi. V deževnem popoldnevu smo obiskali vojaški muzej in Janez je želel videti Freudovo stanovanje, ki je danes muzej. Na poti domov smo se ustavili še v »šopingu« in tako izpolnili, kar smo otrokom obljubili. Otroci so rekli, da jim je bilo vse skupaj všeč. Če je bilo njim, je bilo meni tudi. Upam, da bomo še našli čas za skupna potovanja, zavedam pa se, da se ti trenutki iztekajo.