Kamnik, kot ga vidijo pešci

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / četrtek, 7. maj 2015 / 10:41

Urbani sprehod Jane's Walk je v nedeljo v Kamniku zbral kakšnih petdeset sprehajalcev, ki so spoznavali t. i. sive cone svojega mesta in tudi razglabljali, kaj bi si kot pešci v Kamniku želeli imeti.

Kamnik – Prav to pa je tudi bistvo urbanih sprehodov Jane's Walk, ki se imenujejo po ameriško-kanadski novinarki in aktivistki Jane Jacobs, potekajo po vsem svetu in širijo njene ideje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnih prostorov.

»Jane Jacobs se je borila proti temu, da bi v mestih prevladale velike gradnje, ki temeljijo izključno na ekonomskih podlagah, želela si je mesta vrniti ljudem in gradnje povezati s civilnimi iniciativami meščanov. Vodeni urbani sprehodi, ki izhajajo iz teh pobud, so namenjeni povezovanju prebivalcev z mestnim središčem in spodbujanju pripadnosti območju bivanja, obenem pa boste danes vsi imeli priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se kot stanovalci dnevno srečujete, ter oblikovanje pobud, kako mesto narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje,« je zbrane na 2. urbanem sprehodu Jane's Walk v Kamniku, ki ga je tudi letos z lokalnimi partnerji organiziral Inštitut za politike prostora, nagovorila študentka krajinske arhitekture Katja Mali, ki je sprehod tudi vodila.

Zanimanje je bilo veliko, saj se je na zbirnem mestu zbralo okoli petdeset Kamničanov, kar je desetkrat toliko kot lansko leto. Letošnji sprehod so naslovili Sive cone Kamnika, saj so organizatorji posebni poudarek želeli nameniti težavam in priložnostim starih industrijskih in zato močno degradiranih območij v mestu.

Sprehod se je odvil izpred šutenske cerkve do ruševin nekdanje tovarne usnja Utok, kjer je usodo tovarne predstavil Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik, prostorske akte in načrtovane ideje (od hotela in stanovanj do mestnega parka) pa podžupan Matej Slapar. Nekoliko bolj optimistično zgodbo so sprehajalci spoznali v nekdanjem Alpremu, ki se s pomočjo različnih najemnikov razvija v živahno družabno središče. Kaj narediti s Šutno, da bo zaživela, so zbrani razglabljali med sprehodom po ulicah starega mestnega jedra. S pogledom na Stari grad so se seznanili s potekom tožbe, ki je sedanjemu najemniku naložila, da mora prostore vrniti občini, in številnimi idejami, kaj bi na gradu lahko uredili. Pot jih je naprej vodila do nekdanjega Svita na Žebljarski ulici, kjer so se spomnili tudi večkrat prezrte tovarne Vesna, ki je delovala na tem območju. Skozi Keršmančev park pa so se sprehodili še do nekdanje kamniške smodnišnice, največjega degradiranega območja v mestu, kjer so se sprehajalci z zanimanjem zadržali tudi najdlje.

Predviden poldrugo uro dolg sprehod se je tako zavlekel na več kot triurno druženje.