Na kolo in po rože

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 6. maj 2015 / 11:49

Kakor hitro posije sonce, se na lokalne ceste začnejo zgrinjati trume kolesarjev. Tudi letos ni nič drugače. Ni se še dobro ogrelo, pa je treba biti v avtu precej pozornejši na dogajanje oziroma športno aktivne na cesti.

Bila je sončna nedelja, okoli ene popoldne, ko večina kosi ali pa je na kakšnem izletu, ko sem na enem vaških križišč spremljala navihan prizor. Možakar srednjih let je parkiral kolo in se sprehajal ob robu cestišča. Gledala sem ga v ogledalu avtomobila. Kaj hudiča počenja? Potem sem na njegovi levi, kakšen meter od roba glavne ceste, opazila več neograjenih vrtičkov, med njimi tudi okrasno traso, polno tulipanov in narcis. Ker sem bila v tistem trenutku na cestišču sama, mimo je sicer švignil še en avtomobil, vendar je zavil v drugo smer in stran od možakarja, me je prešinilo, da morda čaka, da se tudi moj avtomobil oddalji in si bo nabral šopek … In glej ga zlomka! Kolesar se je še malo sprehajal ob cesti, ko je mislil, da ni več v dosegu moje vidljivosti, se pognal do tulipanov, utrgal dva, tri, pogledal okoli sebe, posegel še po cvetu narcise, se usedel na kolo in že ga ni bilo več.

To me je spomnilo na čase, ko sem v osnovno šolo še pešačila. Na poti sem šla vsak dan mimo kar nekaj njiv, ki so se bile jeseni polne čudovitih zeljnatih glav. In zgodilo se je, da sem ob pogledu nanje iz dneva v dan ugotavljala, da se med zeljnimi glavami na delih njive pojavljajo ogromni presledki. Ljudje so se pač odločili, da bodo kmetu olajšali delo pri pospravljanju zelja.

Podoben primer je doživel tudi prijatelj Beno, sicer gostinec, ki se je z velikim entuziazmom lotil ustvarjanja lastnega zeliščnega vrta. Ponosno je glasno sanjaril, kako lep zeliščni vrt si je omislil ob gostilni. Nekega dne je prišel v službo in vrta praktično ni bilo več. Nekdo ga je popolnoma opustošil – pobrali so vse, kar se je pobrati dalo. Življenjska šola, je bil žalosten Beno. Uredil je sicer novega, vendar o njem ne govori na glas. Če ga povprašaš, kako kaj njegove 'rožice', samo nemo prikima: »Uspevajo.«