Vse rešila z ljubeznijo

Angela in Franc Sajovic iz Naklega sta poročena že 65 let in sta tako praznovala železno poroko. Življenje jima je namenilo več hudih preizkušenj, a sta z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem vse rešila.

Angela in Franc Sajovic iz Na­klega sta poročena že od 15. aprila 1950, po 65 letih zakona pa sta si pred kratkim v Ljubnem pred župnikom Pavletom Juhantom ponovno obljubila zvestobo. Železno poroko sta skupaj s svati nato praznovala v gostilni Marinšek v Naklem.

»Za dober zakon je potrebna ljubezen, dobra volja, veselje, prijateljstvo. V zakonu pride dobro in slabo, a moraš vse vzeti z dobro voljo, sicer ne zdržiš skupaj niti nekaj let,« po 65 letih zakona razmišlja Angela Sajovic. Mož Franc jo dopolni: »Včasih je bilo veliko lažje kot danes. Velik problem so službe in prav trpim, ko gledam vnuke in pravnuke in se sprašujem, ali bodo dobili službo.« Franc se je izučil za zidarja, do upokojitve je delal v kranjskem Servisnem podjetju, Angela pa v Tekstilindusu in v Planiki v šivalnici. Kot mlado dekle si je želela, da bi se lahko izučila za šiviljo, a denarja za šolanje ni bilo.

Franc Sajovic, po domače Grofov, iz Strahinja, se je rodil 29. novembra 1925 kot tretji od petih otrok očeta Janeza in mame Terezije. Med drugo svetovno vojno so ga pri sedemnajstih letih odpeljali v Nemčijo, od tam pa so ga poslali na rusko fronto, kjer je preživel kar devet mesecev. Svobodo je pričakal med partizani. Angela, rojena Bajželj, Petrova po domače, se je 30. aprila 1931 rodila očetu Francu in mami Uršuli kot zadnja od sedmih otrok. Oče je umrl pred njenim rojstvom, saj ga je povozil avto.

In kako sta se spoznala? Francelj je večkrat prihajal k Petrovim v Naklo. Pri njih je puščal kolo, ko je šel na 'šiht' v Kranj. Prijateljeval pa je tudi z Angelinim bratom Francem in se kmalu zagledal v najmlajšo Angelco. Septembra 1948 sta se na neki veselici zmenila, da bosta postala par. Malo več kot 15 mesecev sta 'govorila', čeprav so doma obema nasprotovali. A ju to ni ustavilo.

Poročila sta se 15. aprila 1950 v Naklem. »Po drugi svetovni vojni je bilo veliko pomanjkanje, ničesar se ni dalo dobiti, a se da vse preživeti, če se imaš rad,« sta poudarila zakonca. V prvih letih sta živela v skromnih sobicah, med drugim tudi v t. i. žitarici brez oken in kopalnice, v kateri je bilo tako mraz, da je bil viden srež po stenah, noge sta tiščala v pečico, da sta se pogrela. Leta 1956 sta končala gradnjo hiše v Naklem, v kateri živita še danes. Prva dva otroka sta jima umrla že kot nekajmesečna dojenčka, vendar nista obupala – leta 1956 se jima je rodila hči Bernarda in sedem let kasneje še sin Aco. Danes imata tudi vnuke Katjo, Špelo in Primoža ter pravnuke Anžeta, Saro in Jana, ki jima predstavljajo največje veselje.

Zakonca Sajovic pravita, da sta obdarjena s srečno in zdravo družino, ljubečim zakonom, pa tudi zdravje jima za njuna leta dobro služi – Franc bo namreč novembra star že 90 let, Angela pa je pred dnevi dopolnila 84 let. Franc je znan po tem, da ne zna biti brez dela, še vedno žaga drva in vse postori okoli hiše, je pa tudi strasten gobar. Pozimi skupaj pečeta kruh, kdaj pa kdaj pa v kuhinji tudi zaplešeta ob zvokih domače glasbe.